Prenos (1918Kb) - Univerza v Ljubljani

8 Šmon, M. 2007. Program za dimenzioniranje armiranobetonskih gred v skladu s standardom EC8.
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer.
2.3.3.1.1 Pogoj nosilnosti
Nosilnost pomeni največjo obremenitev, ki jo je konstrukcija sposobna prevzeti in mora biti v
vsakem trenutku večja od obremenitve, ki jo povzroča katerakoli obtežba. Zato mora biti za
vse konstrukcijske elemente – vključno s spoji – in za vse relevantne konstrukcijske elemente
izpolnjen naslednji pogoj (EN 1998-1, poglavje 4.4.2.2) :
kjer je:
E d
R d
E d ≤ R d , (10)
projektna obtežba pri projektni potresni kombinaciji;
projektna nosilnost elementa.
Če je v vseh etažah konstrukcije izpolnjen naslednji pogoj:
Ptot
⋅ d
r
θ = ≤ 0,10 , (11)
V ⋅ h
tot
kjer je:
θ koeficient občutljivosti za etažne pomike;
P tot
d r
V tot
h
celotna gravitacijska obtežba v etaži pri projektni obtežni kombinaciji;
projektni medetažni zamik;
celotna prečna sila v etaži pri potresni obtežbi;
višina etaže,
nam vpliva teorije 2. reda ni potrebno upoštevati.
2.3.3.1.2 Pogoj globalne in lokalne duktilnosti
Duktilnost je sposobnost prenašanja plastičnih deformacij (deformacij, ki se pojavijo pri
plastifikaciji prereza). Ko govorimo o globalni duktilnosti konstrukcije, moramo preveriti
zadostno duktilnost konstrukcije kot celote oziroma zmožnost konstrukcije, da prenaša
plastične deformacije. Pri lokalni duktilnosti se omejimo na posamezni konstrukcijski element
in pri elementu preverimo zadostno duktilnost. Naš cilj je predvideti razporeditev nastanka
plastičnih členkov, saj lahko s tem kontroliramo obnašanje konstrukcije med potresom. Z
uporabo metode načrtovanja nosilnosti postavimo hierarhijo nosilnost različnih konstrukcijskih
komponent, preprečimo krhki lom in pojav mehke etaže.