Prenos (1918Kb) - Univerza v Ljubljani

4 Šmon, M. 2007. Program za dimenzioniranje armiranobetonskih gred v skladu s standardom EC8.
Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer.
0 ≤ T ≤ TB
:
⎡ T
⎤
S
e
( T ) = ag
⋅ S ⋅ ⎢1
+ ⋅ ( η ⋅ 2,5 −1)
⎥
⎣ TB
⎦
(1)
TB ≤ T ≤ TC
: S
e
( T ) = ag
⋅ S ⋅η
⋅ 2,5
(2)
⎡TC
⎤
TC ≤ T ≤ TD
: S
e
( T ) = ag
⋅ S ⋅η ⋅ 2, 5⋅
⎢ ⎥
⎣ T ⎦
(3)
⎡TC
⋅TD
⎤
TD ≤ T ≤ 4s
: Se
( T)
= ag
⋅ S ⋅η ⋅ 2,5 ⋅ ⎢ ,
2 ⎥
⎣ T ⎦
(4)
kjer je:
S e (T) elastičen spekter odziva;
T nihajni čas linearnega sistema z eno prostostno stopnjo;
a g projektni pospešek za tla tipa A (a g = γ I · a gR );
T B
T C
T D
S
spodnja meja nihalnega časa na območju spektra, kjer ima spektralni pospešek
konstantno vrednost;
zgornja meja nihajnega časa na območju spektra, kjer ima spektralni pospešek
konstantno vrednost;
vrednost nihajnega časa, pri kateri se začne območje konstantne vrednosti
spektralnega pomika;
faktor tal;
η faktor za korekcijo vpliva dušenja z referenčno vrednostjo η = 1 pri 5 %
viskoznega dušenja.
Projektni pospešek na tleh tipa A a g izračunamo kot produkt referenčnega maksimalnega
pospeška, ki ga dobimo iz karte potresne nevarnosti in faktorja pomembnosti objekta, ki je
podan v EN 1998-1, poglavje 4.2.5 (a g = a gR · γ I ).
2.2.2 Projektni spekter za elastično analizo
Če je konstrukcijski sistem sposoben prenašati potresne vplive v nelinearnem območju, se
lahko pri projektiranju uporabljajo sile manjše od tistih pri linearnem elastičnem odzivu. V
primeru, da je konstrukcija sposobna sipati energijo s svojim duktilnim obnašanjem, lahko
opravimo elastično analizo z zmanjšanim spektrom odziva – projektnim spektrom. To
zmanjšanje izvedemo z uvedbo faktorja obnašanja q. Vrednost faktorja obnašanja q je podana
za različne materiale in različne konstrukcijske sisteme, glede na ustrezno stopnjo duktilnosti.