You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
ZGODOVINA CESTNEGA PROMETA<br />
V poletnem času so tako motorji kot drugi vitalni<br />
deli vozil bolj obremenjeni, na kar vplivajo<br />
tudi zunanje temperature. Vozniki lahko že z<br />
načinom vožnje prispevamo tako k manjši porabi<br />
goriva kot tudi k varnejši vožnji in prijetnemu<br />
počutju <strong>pot</strong>nikov. Ne obremenjujmo motorja<br />
v visokih vrtljajih, ne zavirajmo sunkovito,<br />
izogibajmo se hitrega speljevanja. Vožnja naj bo<br />
lahkotna, neagresivna.<br />
S pregledom vozila nikar ne odlašajmo na zadnji<br />
dan pred odhodom. Vzemimo si čas in v<br />
miru pripravimo vozilo za daljšo <strong>pot</strong>.<br />
Rado Samotorčan, samostojni avtomehanik<br />
NAJSTAREJŠA IN ŠE DANES NAJBOLJ ZNANA<br />
Ob vseh ljubljanskih le<strong>pot</strong>ah, zanimivostih<br />
in posebnostih ne moremo<br />
mimo Ljubljanice in njenih mostov.<br />
Reka ločuje, mostovi čeznjo pa povezujejo<br />
in združujejo različne dele<br />
mesta v neločljivo celoto. Prvi most<br />
čez Ljubljanico naj bi bil zgrajen v<br />
rimski dobi in to nekje med današnjim<br />
Čevljarskim in Šentjakobskim mostom.<br />
Srednjeveška <strong>Ljubljana</strong> pa je imela dva<br />
mostova.<br />
To v svoji Slavi Vojvodine Kranjske omenja tudi<br />
Valvasor, ki pravi, da v Ljubljani vidiš dva mosta:<br />
prvi je Špitalski ali Spodnji most, drugi pa<br />
Zgornji most. Vse do leta 1906 je bila v Ljubljani<br />
Špitalska ulica, ozka in zavita ter imenovana po<br />
ljubljanskem Špitalu. Beseda špital je v srednjem<br />
veku pomenila zavetišče. Ljubljanski Špital se prvič<br />
omenja že leta 1326. V začetku 19. stoletja so<br />
bolniške ustanove premestili, ob koncu istega<br />
stoletja pa so bile hiše v Špitalski ulici močno prizadete<br />
zaradi <strong>pot</strong>resa in vse, razen ene, podrte.<br />
Vse do leta 1786 so v Ljubljano na začetku Špitalske<br />
ulice vodila Špitalska vrata, ena od šestih<br />
srednjeveških mestnih vrat. Skozi ta vrata je tekla<br />
najbolj prometna <strong>pot</strong> v mesto.<br />
Za vrati je vodil čez Ljubljanico leseni Spodnji<br />
ali Špitalski most, verjetno najstarejši most srednjeveške<br />
Ljubljane. Na mostu in zraven njega<br />
so bile v srednjem veku lope z mesnicami, kasneje<br />
pa druge prodajalne. V 2. polovici 18. stoletja<br />
je bil most na obeh straneh zakrit z njimi.<br />
Svoje izdelke so prodajali obrtniki (sedlarji, čevljarji,<br />
irharji), kramarji pa razno blago. Njihove<br />
prodajne lope so slonele na posebnih pilotih.<br />
Proti vodi so bile zaprte z lesenimi stenami,<br />
proti mostu pa odprte. Kupčija je cvetela, saj je<br />
čez ta most šlo največ ljudi in nekateri kramarji<br />
so kmalu postali bogati trgovci. Na levi strani je<br />
stal sredi mostu križ. Tudi Zgornji most, ki je stal<br />
sredi mesta, je bil na obeh straneh poln trgovin<br />
in čevljarnic. Na obeh straneh je imel hodnik<br />
oz. galerijo, namenjeno sprehajanju in opazovanju<br />
Ljubljanice. Oba srednjeveška lesena mosta<br />
in prodajalne so bili ogroženi, ko so v 19. stoletju<br />
Ljubljančani nadaljevali z osuševanjem Barja<br />
in poglabljanjem struge Ljubljanice. Voda je tekla<br />
hitreje, saj so z reke odstranili mline in jezove.<br />
Nov Špitalski most iz rezanega kamna je bil odprt<br />
jeseni leta 1842, in sicer v navzočnosti nadvojvode<br />
Franca Karla. Na južni strani mosta je še<br />
danes viden (latinski) napis »Nadvojvodi Francu<br />
Karlu. 1842. Mesto.« in pod njim lovorov venec.<br />
Novo uradno ime mosta je bilo Frančev most.<br />
Ljudje so še dolgo uporabljali stari imeni Špitalski<br />
ali kar Frančiškanski most. Prodajalne z obeh<br />
mostov so preselili v Čopovo ulico, kjer je mesto<br />
zgradilo 23 novih trgovskih hišic (ljubljanski<br />
bazar).<br />
<strong>junij</strong> 2007/ <strong>varna</strong> <strong>pot</strong><br />
Zaradi naraščajočega prometa je most kmalu<br />
postal preozek in so ga hoteli zato podreti.<br />
Med letoma 1929 in 1931 je most dogradil oz.<br />
preoblikoval Jožef Plečnik. Staremu mostu je<br />
prizidal dva stranska mosta za pešce s stopnišči,<br />
ki vodijo na spodnjo rečno teraso. S posebno<br />
smerjo obeh mostov je Plečnik poudaril<br />
obliko Prešernovega trga, na katerega se stekajo<br />
sosednje ulice. Vse tri mostove je opremil<br />
z masivno kamnito ograjo, na katero je razmestil<br />
svetilke. Tako je poenotil videz mostov. S<br />
stopnišči, ki omogočajo dostop na rečno teraso,<br />
je Ljubljanico približal ljudem, mestu. Mostovi<br />
so dobili ime Tromostovje in postali sečišče<br />
dveh Plečnikovih urbanističnih osi: vodne in<br />
osi Rožnik – Ljubljanski grad.<br />
Tromostovje: Plečnikov situacijski načrt<br />
(vir:http://www.arhitekturni-vodnik.org. 10.5.2007)<br />
Vsi trije mostovi imajo masivno kamnito ograjo, na kateri so razmeščene svetilke<br />
15
Change language