April 2012 - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana

INTERNO 

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, April 2012 | številka 02 

AKTUALNO: 

Evidentiranje 

delovnega časa 

INTERVJU 

Prof. dr. Igor Švab: 

»Komunikacija je v 

odnosu zdravstveni 

delavec - pacient ključna« 

NAGRADNA 

KRIŽANKA 

01

KAZALO 

03 UVODNIK 

04 KDO SMO MI 

Vlivajo upanje kritično 

bolnim novorojenčkom 

06 »Uniforma daje vtis 

zanesljivosti in zaupanja 

vrednega človeka« 

AKTUALNO 

08 Registracija prihodov in 

odhodov delavcev 

v UKC Ljubljana 

09 Zaupanje v zdravnika – 

zaupanje v zdravstvo 

10 Komunikacija je v odnosu 

zdravstveni delavec - pacient 

ključna 

UKCL SMO LJUDJE 

12 Čas rehabilitacije je za pacienta 

težka življenjska izkušnja 

14 Srčni kirurg, raziskovalec, 

gorski reševalec– 

asist. dr. Primož Trunk, dr. med. 

16 Zahvala donatorjem 

16 Evropska nagrada novinarki, 

ki je pisala o metodi 

rekonstrukcije dojke v UKC 

Ljubljana 

UTRIP UKCL 

17 Novorojenčkom 

podarili oblačila 

17 Glasbena pravljica - Jurčkove 

igrače v Pediatrični kliniki 

18 Razstava zobozdravnice in 

»spopad harmonik« – mednarodno 

uveljavljenih harmonikarjev 

18 Zdravljenje odporne 

hipertenzije z renalno denervacijo 

02 

19 »Postanek je 

pomembnejši od poti« 

20 Strokovnjaki spregovorili 

o novostih pri infektologiji 

20 Zahvala Boruta Pahorja 

20 Deseta obletnica SLOVENIJA- 

TRANSPLANTA obeležena z 

mednarodno učno delavnico 

21 »Čiste roke rešujejo življenja« 

22 »Ne dopustite, da vam glavkom 

zatemni življenje« 

23 IN MEMORIAM 

Pavle Demšar, zdravstveni tehnik 

POGLED NAZAJ 

24 Ivan Čargo in njegove freske na 

KO za travmatologijo 

PREBERITE 

26 UKC Ljubljana pomemben 

soustvarjalec medijskih vsebin 

27 INTERNA 4 – skupni oddelek 

internih klinik ter Klinike za 

infekcijske bolezni in vročinska 

stanja 

POVEDALI SO 

28 PRVI STIK S PACIENTOM 

Ali menite, da je komunikacija s 

pacientom pri vašem delu 

pomembna 

30 NAGRADNA KRIŽANKA 

31 KAJ MENIJO O NAS 

06 

Vabimo vas, 

da tudi vi 

soustvarjate 

naše glasilo 

Tudi v letu 2012 je naša želja, da 

bi zaposleni čim bolj sodelovali 

pri vsebini glasila. Prispevke, obvestila 

in fotografije, ki jih želite 

objaviti v naslednji številki internega 

glasila, nam pošljite v uredništvo 

najkasneje do 10. marca 

2012. V uredništvu si pridržujemo 

pravico do krajšanja poslanih 

prispevkov in izbora fotografij, 

primernih za objavo. Prispevke 

lektoriramo. 

Prispevke in fotografije 

nam pošljite na naslov 

sabina.vrhnjak@kclj.si 

19 

24 

Zaželena je pisava Arial (velikost 

pike 12) in krajši prispevki, ki naj 

ne bodo daljši od 2500 znakov s 

presledki vred. Fotografije oddajajte 

posebej (ne v besedilu) v digitalni 

obliki (jpg, tif) in obvezno 

navedite ime avtorja. Prispevkov 

in fotografij ne honoriramo.

Uvodnik 

VUKC Ljubljana smo bili tudi leta 2011 izjemno uspešni: uvedli smo 

številne nove diagnostične in terapevtske metode, največ prek internih 

raziskovalnih projektov v okviru terciarja 1, saj jih je potekalo 

kar 328. Sodelovali smo tudi pri 19 raziskovalnih programih, 69 raziskovalnih 

projektih in 31 mednarodnih raziskovalnih projektih. Kot že vsa leta 

doslej smo tudi leta 2011 presegli ves predpisani program tako na bolnišničnem 

kot tudi ambulantnem področju. 

Z vsem naštetim – četudi gole številke ne pokažejo vsega opravljenega zahtevnega 

dela – smo tudi letos dokazali, da je pacient naša prva in edina 

skrb, saj zanj iščemo najboljše možne poti zdravljenja. 

V tokratni številki internega glasila bolj kot zgoraj navedene strokovne dosežke 

poudarjamo pomen človečnosti in komunikacije v odnosu zdravstveno 

osebje-pacient ter tudi v odnosu med sodelavci v timu in širšem delovnem 

okolju. 

O pomenu komunikacije s pacienti smo vas spraševali tudi v anketi, s katero 

smo želeli dobiti odziv iz okolja – in kot kaže, se vsi zelo dobro zavedate, 

kako pomemben je stik s pacientom. Kljub temu pa ni odveč, če vsi še enkrat 

razmislimo, kako pomembna je komunikacija, kadar do nas pristopi nemočen 

pacient, in tudi na kakšen način se obračamo do svojih sodelavcev ter 

drugih zaposlenih v svojem delovnem okolju. 

Razmere, ki si jih lahko obetamo v prihodnosti, bodo še bolj stresne in od 

nas bodo zahtevale še več napora ter vztrajnosti pri premagovanju ovir. 

Z vsesplošnim zmanjševanjem sredstev, še posebno s krčenjem sredstev v 

zdravstvu, bomo izpostavljeni hudim pritiskom. Ravno dobri medsebojni 

odnosi, ustrezna komunikacija in občutek za sočloveka bodo tista opora, ki 

nam bo omogočala lažje premagovanje vsakodnevnega stresa in stisk. Menim, 

da moramo v tem težkem položaju združiti svoje moči in slediti istemu 

cilju, to je ohraniti UKC Ljubljana ugledno in vodilno zdravstveno ustanovo 

v Republiki Sloveniji. Pomemben je vsak posameznik, le s skupnimi močmi 

pa bomo dosegli uspeh. 

prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, 

strokovna direktorica UKCL 

INTERNO 

Interno glasilo Univerzitetnega 

kliničnega centra Ljubljana 

April 2012, številka 02 

Univerzitetni klinični center Ljubljana 

Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija 

Glavni urednik: mag. Simon Vrhunec 

Odgovorna urednica: 

Sabina Vrhnjak, univ. dipl. nov. 

Uredniški odbor: 

• prof. dr. Brigita Drnovšek-Olup, 

dr. med., višja svetnica 

• Erna Kos Grabnar, viš. med. ses. 

• Darinka Klemenc, dipl. m. s. 

• Meta Valentinčič Vesel, univ. dipl. prav. 

• prof. dr. Helena Meden Vrtovec, 

dr. med., višja svetnica 

• Ksenija Ševerkar, univ. dipl. ekon. 

• Biserka Marolt Meden, univ. dipl. soc. 

• Polona Lečnik Wallas, univ. dipl. soc. 

• Blanka Šetinc 

Lektoriranje : 

Abecednik, intelektualne storitve, 

Miha Knavs, s.p. 

Fotografije: Jolanda Kofol, 

Matjaž Žnidaršič in drugi; 

fotografija na naslovnici: Matjaž Žnidaršič 

Oblikovanje: Ana Vedlin 

Tisk: Grafika Gracer d.o.o. 

Naklada: 3.000 

Glasilo v elektronski obliki na: 

http://www3.kclj.si

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak 

Vlivajo upanje kritično 

bolnim novorojenčkom 

Obiskali smo KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo, kjer 

vlivajo upanje staršem in njihovim otročkom; obravnavajo otroke, 

ki jim odpove en ali več notranjih organov 

Kdo smo mi 

Klinični oddelek za otroško kirurgijo 

in intenzivno terapijo 

je del Kirurške klinike UKC 

Ljubljana, prostori, kjer se zdravijo 

otroci, so v stavbi, ki je v javnosti 

znana kot nova Pediatrična klinika. 

Na omenjenem oddelku se obravnavajo 

predvsem kirurški bolniki od 

novorojenčka do 14. leta starosti. 

Na oddelku se opravljajo najbolj 

zahtevni operativni posegi na vseh 

organih; pomemben del dejavnosti 

oddelka je Enota za intenzivno terapijo 

(EIT), kamor sprejemajo vse 

kritično bolne in življenjsko ogrožene 

otroke, ki potrebujejo umetno 

podporo posameznim organom. 

V EIT imajo skupno štirinajst postelj, 

dve rezervni pa sta na voljo v prebujevalnici 

otroškega operacijskega bloka, 

ki je zrcalno ob EIT. Nedolgo nazaj, 

ko je bila potreba po hospitalizacijah 

otrok na KO za otroško kirurgijo in intenzivno 

terapijo večja kot sicer, smo 

omenjene dodatne postelje v UKC Ljubljana 

prvič uporabili, ob tej priložnosti 

pa smo oddelek tudi obiskali. 

Tesna povezanost kirurgije in 

intenzivne terapije 

Oddelek za otroško kirurgijo je zelo povezan z 

intenzivno terapijo, njihovo delo se nenehno prepleta. 

04 

V EIT je zaposlenih 46 medicinskih sester, 

zdravnikov specialistov je deset, 

vendar le-ti pokrivajo tudi pediatrično 

dejavnost na hospitalnem oddelku 

(vsak otrok – kirurški bolnik, ima 

namreč dva lečeča zdravnika: kirurga 

ustrezne specialnosti in pediatra). 

»Le-ta je izjemno močno povezan z 

prim. Ivan Vidmar, predstojnik KO 

za otroško kirurgijo in intenzivno 

terapijo Kirurške klinike

Kdo smo mi 

intenzivno terapijo, naše delo se nenehno 

prepleta,« pove prim. Ivan 

Vidmar, predstojnik KO za otroško kirurgijo 

in intenzivno terapijo Kirurške 

klinike. »Skupni so raporti, skupni so 

kadri, vse to pa štejemo kot veliko 

prednost,« pove predstojnik. V intenzivni 

terapiji se načeloma ukvarjajo s 

pacienti, pri katerih pride do odpovedi 

enega ali več organov, zdravstveno 

kondicijo pacienta pa vzdržujejo s pomočjo 

aparatov. »Pri otrocih so večinoma 

prizadeta pljuča, precej obširna 

pa je tudi skupina po operaciji srca, ko 

potrebujejo podporo z aparati,« pove 

predstojnik. Izjemen napredek v otroški 

kirurgiji in intenzivni terapiji je v 

UKC Ljubljana doprinesla naprava za 

zunajtelesni krvni obtok, imenovana 

ECMO. To dejavnost so začeli na pobudo 

prejšnjega predstojnika doc. Janeza 

Primožiča pred skoraj dvajsetimi 

leti in so bili skoraj petnajst let edini 

takšen center v regiji Jugovzhodne 

Evrope. »Če aparata ne bi bilo, bi bila 

verjetnost za smrt v takšnih primerih 

kar 80-odstotna, s pomočjo aparata 

pa otroci preživijo v svetovno primerljivih 

odstotkih, odvisno od etiologije 

bolezni,« še pove predstojnik. V zadnjem 

času so s pomočjo kardiokirugov 

uvedli nadgradnjo tega sistema z aparaturo 

LVAD (left ventricular assisted 

device), ki otroku pomaga premostiti 

obdobje, ko čaka na transplantacijo 

organa. To lahko traja nekaj tednov, 

lahko pa tudi nekaj mesecev. 

Edini opravljajo transport kritično 

bolnih novorojenčkov 

V KO za otroško kirurgijo in intenzivno 

terapijo so sicer od selitve v stavbo 

nove Pediatrične klinike pridobili precej 

izboljšane pogoje. Na oddelku imajo 

najnovejše naprave, takoj ob izgradnji 

pa je bila EIT tako rekoč ena izmed 

najbolj sodobnih v Evropi. Edini v Sloveniji 

tudi izvajajo transport kritično 

bolnih novorojenčkov z inkubatorjem 

iz bolnišnic po Sloveniji v UKC Ljubljana. 

»Žalosti nas, da ta dejavnost po 

vseh teh letih – opravljamo jo od leta 

1976 – ni nikjer zakonsko opredeljena, 

a pomeni obremenitev za naš kader. 

Vsak dan sta po en pediater in ena diplomirana 

medicinska sestra v 24-urni 

pripravljenosti, letno pa opravimo od 

180 do 230 prevozov,« pove predstojnik. 

Zaposleni na oddelku, ki se sicer 

srečujejo s precej stresnim delom zaradi 

težkih bolezenskih stanj otrok, sicer 

pravijo, da jih delo izredno veseli, 

stresne situacije pa zanje pomenijo že 

skoraj adrenalin. 

05

Kdo smo mi 

Leo Pisani je celostna podoba človeka 

zanimala od nekdaj – ne 

samo obleka kot taka, temveč 

tudi človekove danosti, osebnostne 

lastnosti in način življenja. »Vse to je 

pomembno za celovito podobo človeka 

in šele na podlagi tega lahko gradimo 

tudi zunanji videz,« meni Lea Pisani. 

V našem pogovoru se je večinoma 

osredotočila na pomen nošenja uniform, 

za katere poudarja, da dajejo 

vtis zanesljivosti in zaupanja vrednega 

človeka. 

Uniforme imajo v vseh kulturah in 

časovnih obdobjih pomembno vlogo. 

Uniforma lahko predstavlja simbol 

varnosti, lahko deluje zastrašujoče ali 

pa vzbuja zaupanje in spoštovanje. 

»Uniforma je obleka vloge in ravno zato 

bi morala biti vedno ugledna. Seveda v 

določenih razmerah to ni mogoče, prepričana 

pa sem, da bi morali v zdravstvu 

pomenu uniform dajati večjo težo. Pomembni 

so kroj, velikost in vzdrževanje 

– prav je, da se zaposleni v uniformi dobro 

počuti.« 

Pa se vam zdi, da uniforme 

v zadnjem času izgubljajo pomen 

»Nedolgo nazaj sem brala zanimivo raziskavo, 

ki poudarja, da ima uniforma v 

zdravstvu še vedno velik pomen. Z uniformo 

zaposleni doseže določeno spoštovanje, 

morda celo strahospoštovanje. 

Raziskava tako denimo na primeru 

pediatrov kaže, da v prvem koraku ali ob 

prvem stiku s pacientom civilno oblačilo 

zmanjša strah ali nelagodje pred 

belo haljo, ko pa pride do predpisovanja 

zdravil ali terapije, uniforma zelo veliko 

prispeva k stopnji zaupanja. Za človeka 

je marsikdaj pomirjujoče, da na posamezniku 

vidi uniformo – daje vtis zanesljivosti 

in zaupanja vrednega človeka.« 

Uniforma pa nam veliko pove tudi o 

človeku in njegovi funkciji, kajne 

»Seveda. Tisti, ki nosijo uniformo, se 

morajo tega zavedati. Dejstvo pa denimo 

je, da v skandinavskih državah vse 


»Uniforma daje vtis 

zanesljivosti in zaupanja 

vrednega človeka« 

Z Leo Pisani, svetovalko za kulturo oblačenja, smo se 

pogovarjali o pomenu uniform in oblačil. Meni, da prihaja 

do pomanjkanja občutka za primerno izbiro obleke 

bolj opuščajo uniforme – posameznik, 

denimo carinik, ki smo ga drugje vajeni 

v uniformah, mora biti dovolj osveščen, 

da primerno izbere civilna oblačila. V 

»Od nekdaj me je zanimala celostna podoba 

človeka, ne samo obleka, temveč tudi njegove 

danosti, osebnostne lastnosti in način 

življenja,« pove Lea Pisani. 

Sloveniji imamo sicer precejšnje število 

uniform, dejansko jih je vedno več 

– poleg raznih poklicev jih uporabljajo 

tudi posamezna društva, podjetja … 

Uniformam se bomo lahko ognili takrat, 

ko bomo izoblikovali občutek za kulturo 

oblačenja.« 

Premakniva se od uniform še k vsakdanjim 

oblačilom. Zakaj je obleka 

tako pomembna 

»Z obleko lahko pomembno vplivamo 

na druge in nase. Obleka je zelo močno 

komunikacijsko sredstvo. Premalo se 

zavedamo moči podobe, s katero lahko 

vplivamo na boljšo komunikacijo 

ali nasprotno, ustvarimo 

določeno prepreko, oviro 

pri komunikaciji. V novem 

tisočletju se ljudje v različnih 

poklicih oblačijo vse bolj 

sproščeno. Klasične ženske 

kostime in moške obleke s 

kravato potrebujejo samo še 

politiki, bančniki in nekateri 

vodstveni delavci, tudi ta 

oblačila so neke vrste uniforma.« 

Čemu pripisujete spremembo 

kodeksa oblačenja 

»V posameznikovi krvi je, da 

želi biti sproščen in se počuti- 

»Obleka je zelo močno 

komunikacijsko sredstvo. 

Premalo se zavedamo moči podobe, 

s katero lahko vplivamo na boljšo 

komunikacijo ali nasprotno, 

ustvarimo določeno prepreko, oviro 

pri komunikaciji.« 

06

ti udobno. Hkrati hoče izraziti svoj slog 

in oblikovati vizualno identiteto, kar 

nam uniforma onemogoča.« 

Kako pa ste se vi odločili, da je obleka 

tisto, kar vas v življenju najbolj 

zanima 

»Uniforma 

zelo velikodoprinese 

k stopnji zaupanja. 

Izredno pomirjujoče je, da na 

posamezniku vidiš uniformo – 

daje vtis zanesljivosti in 

zaupanja vrednega človeka.« 

»Od nekdaj me je zanimala celostna 

podoba človeka, ne samo obleka, temveč 

tudi njegove danosti, osebnostne 

lastnosti in način življenja. Ko pri posamezniku 

spoznam vse našteto, mu lahko 

pomagam oblikovati 

celovito podobo – če 

gre za celovito 

osebnost, 

to sploh ni težko. Zanima 

me predvsem, kaj določena 

obleka sporoča, kaj sporočajo dodatki in 

kako vse to uporabiti sebi v prid.« 

Kako pa ste začeli 

»Vpisala sem se na Fakulteto za naravoslovje 

in tekstilstvo, smer oblikovanje 

tekstilij in oblačil, kasneje pa še na specializacijo 

v Londonu na področju svetovanja 

za imidž. S tem se ukvarjam že 15 

let. Ves čas se srečujem z uniformami; 

oblikovala sem denimo uniforme za mestne 

redarje v Ljubljani in potem za redarje 

po vsej Sloveniji, skupaj z Alenom 

Hraniteljem sva sodelovala pri projektu 

uniform za podjetje Žale Javno podjetje, 

pa za Ljubljanski potniški promet 

in Slovensko turistično organizacijo. 

Večkrat sem sodelovala tudi z manjšimi 

podjetji.« 

Kako pa ocenjujete izdelavo uniform, 

je to težje delo kot nekomu svetovati, 

kako se obleči 

»Prepričana sem, da je izdelava uniform 

izjemno težko delo. Izbrati je treba primeren 

kroj, material, če gre za javno 

podjetje pa nad tabo »visijo« številne 

omejitve javnih razpisov. Upoštevati 

moraš tudi, da mora biti uniforma anonimna 

in da ne govori o osebnostnih 

lastnostih.« 

Spoštovani, 

v zadnjem času opažamo ne 

dovolj spoštljiv odnos do zdravstvenih 

uniform in posledično 

do ustanove, ki ji pripadamo. 

Pojavilo se je t. i. družabno fotografiranje 

v UKC Ljubljana, v 

njegovih prostorih ob pacientih 

brez njihove vednosti. Objavljanje 

takšnih fotografij v družabnih 

omrežjih je neprimerno in 

izkazuje nespoštovanje tako do 

našega poklica kot tudi do UKC 

Ljubljana. Ob pacientu se izvaja 

zgolj in samo strokovno delo. 

Prostor ob pacientu je prostor 

strokovnega dela, zato zadeva 

v obratni smeri velja enako. Če 

pacient ali svojci želijo fotografirati 

vaše delo, ga lahko zgolj 

in samo ob vašem dovoljenju. 

Pacient ali svojci nikakor v naših 

prostorih ne smejo snemati 

vas in opravljanja vašega dela 

brez dogovora z vami. Če pride 

do takšnega položaja, je treba 

pacienta vljudno prositi, da ne 

snema ali fotografira, saj s tem 

moti vaš delovni proces in svojo 

obravnavo. Kot merilo, kdaj se 

sme in kdaj ne, pa mora biti 

vedno kakovostna in varna 

obravnava pacientov. 

Verjamemo, da gre zgolj za 

posamične primere in da večina 

izmed vas ceni in spoštuje 

uniformo, ki jo nosi, zato tega 

odnosa ne prepušča zlorabi. 

Kdo smo mi 

Erna Kos Grabnar 

Glavna medicinska sestra 

UKC Ljubljana 

Lea Pisani na predstavitvi nedavno izdane knjige Obleka – kaj, 

kdaj, kako. Na njeni desni Bernarda Jeklin. 

07

Tomaž Rusimovič, 

vodja projektne skupine za uvedbo novih IS 

Registracija 

prihodov in 

odhodov delavcev 


Zaposleni bomo dobili nove kartice za 

registracijo prisotnosti: čas evidentirajo 

že skoraj vse bolnišnice, letos se jim bo 

pridružil še UKC Ljubljana 

Aktualno 

08 

Zadnje dni decembra smo v UKC Ljubljana uspešno 

zaključili javni razpis »Najem nadgradnje centralnega 

sistema za vodenje evidence delovnega časa 

za obdobje 5 let«. Nadgradnja dejansko pomeni uvedbo 

informacijskega sistema (v nadaljevanju IS) za elektronsko 

beleženje prisotnosti delavcev, ki bo povezan z IS za 

planiranje in evidentiranje delovnega časa. Slednjega 

uvajamo kot nadomestilo za stari program DEPO, s katerim 

evidentiramo opravljene ure za potrebe obračuna 

plač. Praktično uvajamo dva informacijska sistema, ki sta 

med seboj povezana in bosta imela sinergijske učinke. V 

IS za planski in dejanski razpored delavcev bomo vnaprej 

vnašali podatke o razporedu delavcev po deloviščih in jih 

sprotno korigirali (podatki tega IS so osnova za obračun 

plač), iz IS za beleženje prisotnosti pa bomo ugotavljali, 

ali so ti delavci prišli na delo v predvidenem času. Podatki 

iz obeh IS bodo omogočali zgodnje opozarjanje, da določeni 

zaposleni niso prišli na delo, zato bomo lahko pravočasno 

ukrepali. Podatki iz obeh IS bodo tudi osnova za 

vodenje delavčevega stanja ur. 

Odslej bomo vsi imeli kartico, ki bo hkrati službena 

izkaznica in kartica za nadzor pristopa 

Nova kartica za registracijo prisotnosti bo obenem tudi 

službena izkaznica in kartica za nadzor pristopa. Obstoječi 

sistemi za nadzor pristopa bodo ostali, le vrata se bodo 

odpirala z novo enotno kartico. Nova službena izkaznica bo 

imela te podatke: sliko zaposlenega, ime in priimek ter organizacijsko 

enoto, v kateri posameznik dela. Podatek o delovnem 

mestu bodo imeli na kartici le mandatni delavci, ker 

so nazivi delovnih mest javnih uslužbencev iz kadrovskega 

IS za ta namen neuporabni. 

Skoraj vse slovenske bolnišnice že dolgo s pridom uporabljajo 

sistem za evidentiranje prisotnosti delavcev. UKC 

Ljubljana in UKC Maribor se jim bosta pridružila letos. Posebnost 

oziroma težava UKC Ljubljana je, da že ima nekaj 

parcialnih sistemov za evidentiranje prisotnosti, zdaj pa 

uvaja centralnega, dodatno težo pa projektu daje število 

zaposlenih, saj bo treba s sistemom obvladovati skoraj 

8.000 zaposlenih z njihovimi urniki dela. 

Učinkovito in koristno informacijsko orodje za obvladovanje 

delovnega časa zaposlenih 

Za izvedbo projekta je vodstvo UKC imenovalo projektno 

skupino. Trenutno so v teku intenzivne priprave na zagon 

projekta, čakajo pa nas še uvajanje novega sistema za nadzor 

prisotnosti – usposabljanje uporabnikov (v organizacijskih 

enotah bo okoli 90 skrbnikov, ki bodo vnašali podatke 

o planskem in dejanskem razporedu ter sprotno nadzirali 

dnevne registracije delavcev), povezave novega sistema za 

nadzor prisotnosti z IS kadrovske službe in z IS za planski in 

dejanski razpored, priprava novih in sprememba obstoječih 

internih aktov o delovnem času, tiskanje registrirnih kartic 

in zagon novega sistema, ki ga bomo uvajali po posameznih 

organizacijskih enotah. 

Projektna skupina pričakuje, da bodo vodstva organizacijskih 

enot in zaposleni novo informacijsko podporo sprejeli 

kot učinkovito in koristno informacijsko orodje za obvladovanje 

delovnega časa zaposlenih. Uvajanje obeh IS sovpada 

tudi z akreditacijo DNV in uvajanjem sistema kakovosti ISO 

9001 – oba dajeta precejšen poudarek organizaciji dela in 

obvladovanju delovišč.

prim. Janez Remškar 

Zaupanje v zdravnika – 

zaupanje v zdravstvo 

V 

času mojih začetkov v medicini, 

pred nekaj več kot 40 leti, 

so bila vprašanja bolnikov ali 

njihovih svojcev v smislu pravilnosti 

zdravnikovega ravnanja postavljena le 

izjemoma. Danes so bolniki drugačni; 

postali so bolj izobraženi, zahtevnejši, 

še posebej ob sedanjem zavedanju, 

da v medicini prihaja do napak, kar je 

ob zahtevnosti in kompleksnosti dela 

razumljivo vsakomur. Stroka v skandinavskih 

državah ugotavlja, da se nam 

pri 12 odstotkih bolnikov, zdravljenih 

v bolnišnicah, zgodijo večje ali manjše 

napake, od katerih bi jih 70 odstotkov 

lahko preprečili. Polovica teh napak 

ima za posledico težave bolnika 

in daljšo hospitalizacijo. Angleži so v 

svoji študiji dokazali, da bi lahko preprečili 

40 odstotkov hospitalizacij z 

boljšo obravnavo bolnikov na primarni 

ravni. Študije v zadnjem času so dokazale 

tudi velike razlike v kakovosti 

obravnave bolnikov v državah OECD. To 

je tudi razlog, da je prva prioriteta držav 

EU glede zdravstva spremljanje in 

izboljševanje varnosti in kakovosti pri 

delu z bolniki. 

Bolnikom priporočam, da izkoristijo 

napotke, ki jih je z namenom izboljšanja 

varnosti bolnikov napisal prof. 

dr. Andrej Robida, dr. med., izdalo pa 

MZ. Napotki in vprašanja so strnjeni 

v naslednjih desetih točkah. 

Z aktivnim sodelovanjem in z vprašanji, 

ki so pred vami, boste povečali 

pozornost pri zdravstvenem osebju, jih 

opozorili na dejstvo, da želite biti pri 

zdravljenju aktivni, in da po drugi strani 

tudi nekaj veste o problemih glede 

svoje bolezni in varnosti bolnikov. 

1. Aktivno sodelujte pri svojem zdravljenju. 

2. Kadar koli imate vprašanje ali pomislek – 

vprašajte brez obotavljanja. 

3. Dobro se informirajte o svoji bolezni, da lahko 

zdravstvenemu osebju zastavite natančna vprašanja. 

4. Hranite seznam vseh zdravil, ki jih jemljete. 

5. Prepričajte se, da poznate zdravila, ki jih jemljete. 

6. Prepričajte se, da ste prejeli izvide vseh narejenih preiskav. 

7. Če morate v bolnišnico, se posvetujete s svojim zdravnikom, 

kakšne so možnosti izbire bolnišnice. 

8. Prepričajte se, da razumete, kaj se bo zgodilo v primeru 

kirurškega, diagnostičnega ali terapevtskega posega. 

9. Prepričajte se, da sta se specialist ter vaš osebni zdravnik 

strinjala in dogovorila o vsem, kar se bo dogajalo z vami. 

10. Preden zapustite bolnišnico, prosite zdravnika ali sestro, naj 

vam razložita načrt zdravljenja in zdravstvene nege, 

ki jo boste izvajali doma. 

Aktualno 

09


Komunikacija je v odnosu 

zdravstveni delavec - pacient ključna 

»Potreba po zdravljenju ni samo potreba po tehnični medicini,« meni prof. dr. Igor Švab, 

predstojnik Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani 

Aktualno 

Pristop do pacienta, razumevanje njegovih težav in vživljanje v njegovo vlogo 

je velikokrat enako pomembno kot samo komuniciranje med postavljanjem 

diagnoze, meni prof. dr. Igor Švab, predstojnik Katedre za družinsko 

medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. V okviru družinske medicine 

študentom predava o pomenu specifičnih tehnik komunikacije, z nami pa 

je spregovoril o tem, kako pomembno je pacientu pokazati razumevanje. Prvi 

korak k premostitvi težav je že to, da se pacientu vedno predstavimo. 

Zakaj je komunikacija med 

zdravstvenim osebjem in pacientom 

tako zelo pomembna 

»Eden izmed temeljev profesionalnosti je 

klinično znanje oziroma sposobnost, da 

zdraviš ljudi. Poleg tega pa mora zdravnik/medicinska 

sestra znati komunicirati 

s pacientom na profesionalni ravni. Eno 

je torej sposobnost komuniciranja kot 

del klinične veščine, drugo pa je sposobnost 

empatije, sočustvovanja in razumevanja 

pacienta, pri čemer v Sloveniji 

zagotovo beležimo pomanjkanje. Brez 

empatije humane medicine ni.« 

Razložite bolj podrobno obe veji 

komunikacije. 

»Pri komuniciranju kot klinični veščini 

gre za to, kako vzeti anamnezo, kako 

pregledati pacienta. Ta del komunikacije 

je zelo specifičen in se ga uči po kurikulih 

vseh medicinskih šol. Drugi del komunikacije 

pa pomeni pristop do pacienta, 

razumevanje njegovih težav, vživljanje v 

njegovo vlogo in pomoč pacientu. Če vso 

komunikacijo omejimo samo na tehnično 

jemanje podatkov, je to zelo slabo. « 

Ocenjujete, da se to dogaja 

velikokrat Pacienti se mnogokrat 

pritožujejo, da zdravniki nimajo časa. 

»Časovna stiska zagotovo je problem; 

velikokrat se zgodi, da zdravnik postane 

samo izpraševalec. Če se bo sporazume- 

vanje v medicini zmanjšalo samo na to, 

je to zelo slabo. A tudi pri pomanjkanju 

časa je humani pristop možen in z njim 

lahko naredimo veliko. Pomanjkanje časa 

je včasih zelo dobrodošel izgovor, kot je 

tudi dobrodošel izgovor obremenjenost. 

To, da imamo zdravniki stresno delo, vsi 

priznavamo, to pa ne pomeni, da imamo 

zaradi tega pravico biti neprijazni do pacientov.« 

Vi sicer ravno o tej tematiki 

predavate tudi študentom medicine. 

»Na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani 

imamo predmet komunikacija/ 

sporazumevanje v prvem letniku medicine. 

Ob prenovi študija smo ugotovili, da 

se morajo študentje pomena komunikacije 

zavedati od začetka. V šestem letniku 

se študentje v okviru družinske medicine 

učijo še specifičnih tehnik komunikacije. 

Pomembno je, da se že v prvem letniku 

seznanijo s tem, kako pristopiti do človeka 

– spoznavajo torej stvari, ki so del medicine 

in del bontona: kako se pacientu 

predstaviš, ga spoštuješ …« 

Omenili ste predstavljanje pacientu. 

Zakaj je to nujno 

»Gre za osnovni bonton. Vsak bolnik ima 

pravico vedeti, kdo se z njim pogovarja.« 

»Treba je pomisliti 

na ljudi, ki jih zdravimo, 

in na to, da potreba po 

zdravljenju ni samo potreba po 

tehnični medicini, temveč je potreba 

po humani medicini.« 

»Zdravstveni delavci se morajo zavedati, da je 

nevljudno obnašanje nesprejemljivo,« meni prof. 

dr. Igor Švab s Katere za družinsko medicino 

Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. 

10

Komunikacija je v odnosu zdravstveni delavec-pacient ključna. 

Ko je posameznik bolan, je šibek in 

prestrašen. 

»Vsak pacient, ki pride k zdravniku, je 

prizadet in je v podrejenem položaju. K 

zdravniku je prišel po pomoč in zaupanje. 

Včasih pa zdravniki v ihti in naglici tega 

ne razumemo in si ne vzamemo toliko 

časa, da bi pacienta razumeli kot človeka. 

Včasih vprašam študente: kako bi se 

obnašali do tega pacienta, če bi bil to vaš 

oče Mama Dostikrat se ne zavedamo, da 

lahko tudi drobni izrazi nestrpnosti zelo, 

zelo slabo vplivajo na posameznika.« 

Nedolgo nazaj smo dobili pritožbo 

pacientke, ki je napisala, da se ji 

zdi zelo neprimerno, ko sliši šale o 

pacientih med zaposlenimi. Napisala 

je tudi primer, ko je zdravnik razlagal 

svojemu kolegu, kako grozno je 

prejemanje intravenozne terapije. 

»To so stvari, ki nimajo nobene zveze z 

obremenjenostjo. Treba je pomisliti na 

ljudi, ki jih zdravimo, in na to, da potreba 

po zdravljenju ni samo potreba po 

tehnični medicini, temveč je potreba po 

humani medicini. Tega se je le deloma 

»Pri predstavljanju pacientom 

gre za osnovni bonton Vsak 

bolnik ima pravico vedeti, kdo 

se z njim pogovarja.« 

možno naučiti v organiziranih oblikah 

pouka na fakulteti. Gre za stvar klime na 

oddelku, vzorov in izkušenj, ki jih dobiš 

na delovnem mestu. Če ti bodo na delovnem 

mestu takoj dali vedeti, da je žaljivo 

obnašanje nedopustno, se boš potrudil 

in tega ne boš več delal. Globoko sem 

prepričan, da vsi zdravniki hočejo biti 

dobri zdravniki in hočejo ljudem pomagati. 

Se pa včasih zgodi, da pozabijo na 

bolnika kot na sočloveka zaradi pritiskov, 

ki jih je v moderni medicini vse več. Slabi 

odnosi na oddelku pa se potem kažejo 

tudi v odnosu do pacientov.« 

Kje smo v komunikaciji v Sloveniji, 

je komunikacija slaba 

»Pri vodenju ustanove je treba vzpostaviti 

etos pravega odnosa do pacientov. 

Zdravstveni delavci se morajo zavedati, 

da je nevljudno obnašanje nesprejemljivo, 

vodilni pa, da je neprijaznost pogosto 

zgodnji znak izgorelosti. Tisti, ki 

začnejo izgorevati, kažejo znake, da jim 

je vseeno za paciente, so neprijazni, kdaj 

jim kakšno zabrusijo … To bi moral biti 

alarm njihovim nadrejenim, ki to zagotovo 

opazijo. Če je posamezni zdravnik 

ali medicinska sestra žaljiv do pacienta, 

potem je treba to najprej razčistiti na 

njegovem oddelku.« 

Se vam zdi, da je za to kriv tudi 

sistem – obremenjenost 

»Zagotovo je težko od posameznika zahtevati, 

naj bo human, če pa je preobremenjen. 

Zagotovo je petdesetega pacienta 

težko obravnavati popolnoma enako kot 

prvega, četudi si petdeseti to zasluži. Pomembno 

je, da se preobremenjeni posameznik 

zaveda, da je problem, če je neprijazen. 

Hudo pa je, če posameznik v tem, 

da se na paciente zdira, ne vidi problema. 

Če pri tem dobi potrditev še na oddelku, 

potem je izhod težak. 

11 

Aktualno

Darja Koželj, višja medicinska sestra 

Čas rehabilitacije je 

za pacienta težka 

življenjska izkušnja 

Na negovalnem oddelku UKC Ljubljana so prepričani, 

da je prvi korak k okrevanju sprijazniti se z dejstvom 

in resničnostjo bolezni 

UKCL smo ljudje 

12 

Minilo je leto dni od odprtja 

negovalnega oddelka v okviru 

UKC Ljubljana. V tem času 

se je zvrstilo 345 pacientov. Poslanstvo 

negovalnega oddelka je pacientom 

zagotoviti kakovostno zdravstveno 

nego in vzgojo ter jim zvišati raven 

samooskrbe. Po najboljših močeh 

torej skušamo zagotoviti izboljšanje 

kakovosti življenja, človeški pristop 

in zanesljiv odpust v domače okolje ali 

DSO. V procesni obravnavi pri pacientu 

enakovredno ocenjujemo njegove 

fizične, čustvene, miselne, duhovne 

in socialne potrebe ter možnosti izbire. 

Prizadevamo si za celostno oskrbo 

pacienta; pri tem je pomembno povezovanje 

in usklajeno delovanje zdravstveno-negovalne 

in socialne službe. 

Prvi korak na poti okrevanja 

Sprijazniti se z dejstvom, z resničnostjo - 

to je prvi korak, ki ga mora storiti pacient 

na poti okrevanja. Ko opazujem paciente, 

vidim, koliko je v njih poguma in duhovne 

moči, da sprejmejo težo življenja 

nase. Spomnim se pacientke, ki je ob odhodu 

domov zatrdila: »Če se mi to ne bi 

zgodilo, bi bila prikrajšana za spoznanje, 

kaj vse zmorem!« Pri delu se srečujemo 

s številnimi življenjskimi zgodbami – ob 

njih se tudi učimo. Te zgodbe potrjujejo, 

da smisla življenja ne dosegamo zgolj z 

uspehi in užitki, temveč tudi s trpljenjem. 

Obdobje rehabilitacije je za pacienta težka 

življenjska izkušnja. Medicinske sestre 

in drugo negovalno osebje jim pomagamo, 

da novi življenjski situaciji dajo novo 

vsebino in smisel, da sprejmejo življenje, 

ki je kljub omejitvam vredno in smiselno. 

»Kako naenkrat sprejeti povsem drugačen 

način življenja, kdo me lahko na to 

drugačnost pripravi, ali ni to počasno 

umiranje« me je nagovoril pacient. Na 

to »drugačnost« je treba pripraviti 

tudi svojce; gre namreč 

za obdobje, ko se morajo naučiti 

umetnosti »izpuščanja«. 

Sposobni naj bi se bili posloviti 

od tistega, kar jim je drago, 

in sprejeti nove razmere 

kot izziv. Pacient v svoji stiski 

potrebuje pomoč, vendar takšno 

in le toliko časa, dokler 

ne najde poti iz nje. Pri tem 

želimo, da bi sleherni zaznal, 

da smo zanj »odprli srce, odprli 

roke«, da mu podarjamo 

svoj čas, razumevanje in pozornost, 

predvsem pa skrb v 

iskanju novega, drugačnega 

življenja. 

»Pacient v svoji stiski 

potrebuje pomoč, vendar 

takšno in le toliko časa, 

dokler ne najde poti iz nje. 

Pri tem želimo, da bi sleherni 

zaznal, da smo zanj »odprli 

srce, odprli roke.«

Zavest, da je človek 

v stiski, kliče tudi k 

podpiranju duha 

Jean Vanier je zapisal: 

»Vedeti je treba, da nobena 

nega, nobena tehnična 

usposobljenost ne bo izbrisala 

nekaterih bolečin in 

zacelila nekaterih ran, zato 

se moramo naučiti biti zraven 

s sočutjem.« Sočutje 

je navzočnost, je dar mnogih 

zdravstvenih delavcev. 

Včasih je dovolj, če sestra 

z veselim obrazom prinese 

v sobo žarek upanja. Za 

pacienta je pomembno, da 

ima okrog sebe ljudi, ki z njim upajo in 

vidijo možnost za naslednji korak. Bolezen 

boli, še posebno takrat, ko si nerazumljen. 

Zato so pacienti posebej ranljivi 

in občutljivi - ne le za besede, ampak tudi 

za pogled, dotik, kretnjo. 

Ob srečanju z bolniki sem kot medicinska 

sestra pred velikim izzivom. Ali gledam 

le diagnozo ali pa vidim bolnega človeka 

v vsej njegovi razsežnosti in mu pristopim 

s sočutnim vprašanjem: »Kako vam 

gre danes« Pristno, zdravilno srečanje 

vključuje vedno celostno posvetitev človeku. 

To pomeni, da zaznam tudi njegovo 

doživljanje strahov, negotovosti, ki niso 

povezane samo z zdravljenjem. Porajajo 

se mu tudi vprašanja o smislu življenja, 

smislu trpljenja, pa smrti in tega, kaj je 

po smrti. Dobro je, da nekoliko osvetlimo 

duhovno dimenzijo pacientov in se otresemo 

predsodkov, zadreg in idejne praznine, 

ki nam grozi, ter se pogumno soočimo 

z vprašanji duhovnosti. Zavest, da 

je pred nami človek, ki je v stiski, kliče ne 

le k negi telesa, ampak tudi k podpiranju 

duha, da je bolnik močnejši in uspešnejši. 

Notranja moč, optimizem, pozitivni 

pogled na potek zdravljenja, upanje in 

zaupanje – vse to pomeni temeljno podporo 

v procesu zdravljenja. 

Kulturne prireditve popestrijo vsakdanjik 

na oddelku. Kar nekaj pevskih nastopov 

mladih umetnikov je polepšalo dan in 

oživilo duha. Vsako soboto pa oddelek 

obišče bolniški duhovnik Toni Brinjovc, 

ki s svojo sproščenostjo in tudi s pesmijo 

na ustih polepša dan tako pacientom kot 

zaposlenim. 

Opažam, da se od negovalnega osebja 

pogosto preveč pričakuje. Zahtevno in 

odgovorno delo ob pomanjkanju kadra 

vodi v preobremenjenost in izčrpanost; 

pozna se razpetost med poklicnim in zasebnim 

življenjem. Morda bi bilo na mestu 

vprašanje, od kod jemljejo medicinske 

sestre in tehniki svojo motiviranost 

Kako v poklicu preživeti kot človek in svoj 

poklic napolniti z več življenja 

Zame je duhovnost vir moči, pomaga mi 

obvladovati težave in vsakdanje izzive na 

delovnem mestu. En vidik duhovnega izziva 

vidim tudi v prizadevanju, da bi bila čim bolj 

odprta za ljubezen, veselje, mir, blagost, dobrotljivost, 

zvestobo, krotkost, samoobvladanje. 

To so tudi vrednote, ki me spodbujajo 

k delovanju in delajo življenje dragoceno. 

Za zaključek - sporočilna misel Viktorja 

Frankla: 

»Ne sprašujmo se, kaj bi lahko 

imeli od življenja, vprašajmo 

se rajši, kaj bi lahko življenje 

imelo od nas.« 


13

Služba za odnose z javnostmi, Polona M. Lečnik Wallas 

Srčni kirurg, raziskovalec, gorski reševalec– 

asist. dr. Primož Trunk, dr. med. 

Asist. dr. Primož Trunk, dr. med., je mlad kirurg na Kliničnem oddelku za bolezni srca in ožilja Kirurške 

klinike. Poleg dežurstev v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana opravlja tudi dežurno službo kot 

eden izmed petnajstih zdravnikov pri Gorski reševalni službi Slovenije. Poleti s helikopterjem v gore in 

reševanje človeških življenj so njegova stalnica. Izbrali smo ga zaradi odmevnega doktorata, v katerem 

je primerjal dve kirurški tehniki za zamenjavo aortne zaklopke. 


Že kot študent ste veliko volontirali 

v Univerzitetnem kliničnem centru 

Ljubljana, delali ste tudi kot urgentni 

zdravnik na SNMP. Kakšna je bila 

vaša pot, preden ste prišli na KO za 

bolezni srca in ožilja 

»Prvi stik z matično ustanovo je bil 

v 4. letniku študija, ko me je radovednost 

pripeljala v operacijsko dvorano 

k prof. Borutu Geršaku. Kasneje sem 

pod njegovim mentorstvom ter v sodelovanju 

z Institutom Jožef Stefan 

in dr. Romanom Trobcem delal študentsko 

raziskovalno nalogo, in sicer 

3D računalniški model ohlajanja srca. 

Na Inštitutu za farmakologijo smo na 

izoliranih prašičjih srcih merili in vitro 

ohlajanje srca in primerjali. Šlo je za 

interdisciplinarno raziskovanje in za 

to nalogo smo dve leti kasneje prejeli 

Prešernovo priznanje. Že takrat me 

je zanimala kardiokirurgija; ko sem 

leta 2000 diplomiral, sem sekundariat 

opravljal deloma v Kliničnem oddelku 

za intenzivno interno medicino Interne 

klinike, deloma pa na kardiokirurgiji. 

Naslednje leto sem delal tudi kot 

urgentni zdravnik v Službi nujne medicinske 

pomoči Zdravstvenega doma 

Ljubljana. Urgenca mi je vedno ležala, 

saj takoj vidiš učinek; urgentna medicina 

je dinamična disciplina, enako kot 

kirurgija.« 

Vaš doktorat je bil precej raziskovalno 

usmerjen. Nam lahko kaj več poveste 

»Primerjali smo dve kirurški tehniki 

za zamenjavo aortne zaklopke na mirujočem 

in delujočem srcu s pomočjo 

retrogradne perfuzije srca z oksigenirano 

krvjo. Ker ta operacija ni prav 

pogosta, je trajalo kar nekaj časa, da 

Asist. dr. Primož Trunk, dr. med., je 

mlad kirurg na Kliničnem oddelku za 

bolezni srca in ožilja Kirurške klinike, 

ki je v svojem odmevnem doktoratu 

primerjal dve kirurški tehniki za 

zamenjavo aortne zaklopke. 

sem doktorat tudi zagovarjal. To se je 

zgodilo konec leta 2009, malo pred 

specialističnim izpitom. 

»Urgenca mi je vedno 

ležala, saj takoj vidiš učinek; 

urgentna medicina je 

dinamična disciplina, enako 

kot kirurgija.« 

V zadnjih letih se je namreč ponekod 

po svetu uveljavil nov način operiranja 

zaklopk – na delujočem srcu. Pri 

nas je novi način uvajal prof. Geršak, 

ki je že pred tem objavil svoje rezultate 

in ti so pokazali, da je pri teh operacijah 

čas pretisnjenja aorte krajši 

kot pri standardnih operacijah ter da 

bolnike veliko lažje in hitreje odvajajo 

od zunajtelesnega krvnega obtoka. 

Nikjer pa ni bilo jasno dokazano, da je 

zaščita srca pri teh operacijah boljša 

kot pri klasičnih. V literaturi so se že 

pojavljali članki, ki so primerjali ti dve 

vrsti operacij, vendar so bile skupine 

bolnikov različne; pri nekaterih je šlo 

za zamenjavo ene zaklopke, pri drugih 

za več zaklopk, pri tretjih spet za kombinacijo 

s kirurško revaskularizacijo. 

Iz teh rezultatov je bilo težko potegniti 

konkretne zaključke. To je veliko 

raziskoval prof. Salerno iz Miamija, 

saj sam operira skoraj vse paciente na 

delujočem srcu, vendar on uporablja 

nekoliko drugačen način perfuzije kot 

pri nas. 

14

Bolnike, ki so bili pripravljeni sodelovati 

v raziskavi, in so bili pri nas kandidati 

za zamenjavo aortne zaklopke, 

smo razdelili v dve skupini; eni so bili 

operirani na delujočem srcu, druga 

skupina pa je bila operirana na klasičen 

način. Bolnikom smo med operacijo 

in po njej vzeli več vzorcev krvi in v 

njih določili markerje ishemije miokarda, 

kot sta troponin in laktat. Veliko so 

mi pri izvedbi meritev pomagali tudi 

ostali sodelavci z oddelka, kirurgi, ki 

so operirali bolnike, sestre, inštrumentarke, 

perfuzionisti in študentje, 

za kar se jim lepo zahvaljujem. 

bili prvi, ki smo to raziskovali, 

je pa bila raziskava 

narejena na precej 

homogeni skupini bolnikov, 

kar je morda njena 

prednost v primerjavi z 

drugimi. 

Šest mesecev ste se izobraževali 

v Houstonu, 

bili ste tudi na obisku 

pri dr. Salernu. Ste 

opazili kakšne razlike 

med njihovim sistemom 

in našim 

Na koncu smo ugotovili, da je v skupini 

operiranih bolnikov na delujočem srcu 

povprečna pooperativna koncentracija 

troponina višja. Glede na objavljene 

metaanalize v literaturi, ki so pokazale, 

da je raven troponina prognostični 

dejavnik za kratko in srednjeročno 

preživetje, smo zaključili, da je ta način 

zaščite srca pri zamenjavi aortne 

zaklopke slabši.« 

Je bil vaš doktorat deležen 

pomembnih objav in ali ste na tem 

področju prvi, ki je prišel do takšnega 

dognanja 

»Izsledke raziskave smo objavili v reviji 

Journal of Heart Valve Disease, 

komentar članka pa je napisal prof. 

Salerno. Mislim, da to ni bilo neko revolucionarno 

odkritje in tudi nismo 

»V okviru specializacije 

kardiovaskularne 

kirurgije sem en del krožil 

tudi pri prof. Igorju 

Gregoriču v Houstonu. 

Lahko bi rekel, da smo si 

po tehnični in strokovni 

plati precej enaki, sama 

organiziranost dela pa je 

malo drugačna. Njihovi 

specializanti so usmerjeni 

k izvedbi večjega števila 

opravljenih posegov in so veliko 

bolj praktično usmerjeni kot pri nas. 

Učijo jih samostojnosti, kar je logično, 

saj morajo takoj po specializaciji iskati 

delo kot samostojni kirurgi 

v množici bolnišnic v Ameriki.« 

Ukvarjate se tudi z 

alpinizmom. Ste tudi član 

Gorske reševalne službe 

Slovenije. Kako usklajujete 

poklic, družino in še 

poslanstvo reševalca 

Poleg rednega dela se asist. dr. Trunk 

ukvarja tudi z gorskim reševanjem. 

Alpinizem je njegova ljubezen še iz 

srednješolskih dni. 

»Težko (smeh). Že sam poklic 

je povezan z dolgimi 

delovniki in precej odsotnosti 

od družine. Kadar 

se zgodi še nesreča v gorah, 

nas pokličejo, in eden 

od približno 15 zdravnikov, kolikor 

nas sodeluje pri reševanju s helikopterjem, 

odide na reševanje. Če sem 

v pripravljenosti ali pa dežurni v UKC 

Ljubljana, seveda ne morem iti. Veliko 

reševalnih akcij poteka tudi brez 

zdravnika, ker enostavno ni dosegljiv, 

pri čemer velja pohvaliti gorske reševalce, 

laike glede medicinske izobrazbe, 

saj so takrat pod veliko večjim pritiskom. 

Imamo pa v poletnih mesecih 

organizirano celodnevno dežurstvo na 

Brniku, da je lahko celotna ekipa takoj 

na razpolago za reševanje. Je pa alpinizem 

moja ljubezen še iz srednješolskih 

dni.« 


15


Služba za odnose z javnostmi, Blanka Šetinc 

Zahvala donatorjem 

Vodstvo UKC Ljubljana se je marca na slavnostni prireditvi 

zahvalilo donatorjem za njihovo finančno 

pomoč v letu 2011. Leta 2011 so donatorji, tako podjetja 

kot posamezniki, prispevali več kot tri milijone evrov, 

s tem pa so po mnenju vodstva opravili izredno plemenito 

dejanje, saj so omogočili hitrejše izboljšanje pogojev ter kakovosti 

dela naših zaposlenih v dobro vseh naših pacientov. 

Sodelovanje z donatorji pomeni podporo pri uresničitvi prizadevanj 

in razvoju največje zdravstvene ustanove, pridobljena 

sredstva pa smo v UKC Ljubljana namenili posodabljanju 

medicinske opreme, uvajanju najnovejših medicinskih 

tehnologij in pridobitvi novih strokovnih znanj. 

UKC Ljubljana je vrhunska zdravstvena ustanova z visoko 

usposobljenim in motiviranim kadrom. Ker se zavedamo pomembnosti 

znanja za uspešen razvoj in delovanje zdravstvene 

stroke, se v želji po novih dosežkih in stalnem napredovanju 

prilagajamo izzivom današnjega časa glede zdravstva, 

pri čemer nam je podpora donatorjev izrednega pomena. 

Skrb za stalno nadgradnjo znanja in usposobljenost naših 

strokovnjakov predstavlja pot do vrhunskih dosežkov pri 

zdravljenju bolnikov. 

Vodstvo se je s priznanji zahvalilo nekaterim največjim donatorjem, 

kot so: Johnson & Johnson, GSK, d. o. o, NOVAR- 

TIS Pharma Services, Merck Sharp & Dohme, ABBOTT Laboratories 

in ROCHE, d. o. o ter naši uspešni športnici Petri 

Majdič za donacijo aparata KO za pljučne bolezni Interne 

klinike ter akademskemu slikarju Gašperju Jemcu za popestritev 

delovnega okolja na KO za otroško kirurgijo in intenzivno 

terapijo z njegovimi slikami. 

Prireditev, ki jo je vodila Nataša Globočnik, smo popestrili s 

kulturnim programom, pri katerem je sodeloval tudi Kitarski 

orkester Ljudmila Rusa. 


Evropska nagrada 

novinarki, ki je 

pisala o metodi 

rekonstrukcije dojke 


Večerova novinarka Mateja Grošelj je s prijavljenim 

člankom »Od Lojzeta k Ludviki« o 

inovaciji pri plastični kirurgiji dobila nagrado 

Evropske komisije za poročanje o temah s področja 

zdravstva in pravic 

bolnikov leta 2011. V 

članku je opisovala rekonstrukcijo 

dojke z 

uporabo kalupa, inovativne 

metode, ki jo je v 

sodelovanju s Fakulteto 

za strojništvo razvil 

prof. dr. Uroš Ahčan iz 

Kliničnega oddelka za 

plastično kirurgijo Kirurške 

klinike. »Kirurg 

Ahčan je razmišljal o 

tem, kako pacientki, ki 

so ji zaradi raka odrezali 

dojko, narediti čim 

bolj podobno novo dojko. 

Kako priti do modela 

Novinarka Mateja Grošelj je 

ali kalupa sosednje zdrave 

dojke, po katerem bi v 

nagrado Evropske komisije 

dobila s prijavljenim člankom 

o rekonstrukciji dojke s 

operacijski dvorani lastno kalupom, ki jo izvajamo v UKC 

tkivo bolnice preoblikovali 

Ljubljana. 

v novo dojko, ki bo kopija 

zdrave,« novinarka v članku 

opisuje razmišljanje prof. dr. Uroša Ahčana. Znanje 

s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani je 

prispevalo k razvoju rekonstrukcije dojke s pomočjo 

kalupa, osnovane na t. i. vzvratnem inženiringu. 

Na razpis Evropske komisije, na katerem je nagrado 

prejela novinarka Večera, Mateja Grošelj, se je sicer 

prijavilo 358 novinarjev iz vseh 27 članic EU s 498 

članki. Novinarki iskreno čestitamo, ogromno pohvalo 

in čestitke pa še enkrat izrekamo tudi kirurgu, prof. 

dr. Urošu Ahčanu, in Fakulteti za strojništvo Univerze 

v Ljubljani. 

16


Novorojenčkom 

podarili oblačila 

Komplete hlačk in majic so novorojenčki 

in mamice dobili v okviru donatorskega 

projekta zavarovalnice KD Življenje »Za 

prve trenutke. S pravim namenom.« 

Življenjska zavarovalnica KD Življenje, ki praznuje 10. 

obletnico Fondpolice (prvega naložbenega življenjskega 

zavarovanja v Sloveniji), je ob jubileju obdarila 

tudi Porodnišnico Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Novorojenčkom 

in njihovim mamicam so polepšali njihove prve skupne 

trenutke, saj so darovali 400 kompletov za novorojenčke 

– hlačke in majice, ki so potiskani s podobami živali. 

»Veseli nas, da se je zavarovalnica KD Življenje ob svojem 

jubileju spomnila tudi na nas. Naši novorojenčki 

so v izjemni oskrbi, a seveda jim vsaka pozornost, ki so 

je deležni, polepša prve dni življenja,« je ob tej priložnosti 

dejala prim. Tanja Blejec, namestnica predstojnice KO 

za perinatologijo Ginekološke klinike. 

Urša Vozelj, glavna medicinska sestra KO za perinatologijo Ginekološke 

klinike; Nevenka Brolih, glavna medicinska sestra Ginekološke klinike; 

Dragana Miklavič, nadzorna medicinska sestra pooperativnega oddelka, 

KO za perinatologijo; prof. dr. Adolf Lukanovič, strokovni direktor Ginekološke 

klinike; Matija Šenk, predsednik uprave KD Življenje; prim. dr. Tanja 

Blejec, namestnica predstojnice KO za perinatologijo Ginekološke klinike. 

»Za prve 

trenutke. 

S pravim namenom.« 

Janja Požun 

Glasbena 

pravljica - 

Jurčkove igrače 

v Pediatrični 

kliniki 

V 

Pediatrični kliniki UKCL smo 

1. marca 2012 gostili svetovno 

priznano pianistko Tatjano 

Kaučič. Tatjana Kaučič že od leta 

1994 dalje ustvarja v duetu z možem, 

klarinetistom Dušanom Sodjo pod 

imenom Duo Claripiano. Oba sta študirala 

komorno glasbo na Akademiji 

za glasbo v Ljubljani, bila dobitnika 

Prešernove nagrade in magistrirala 

na sloviti Univerzi Mozarteum v 

Salzburgu. Sodelujeta tudi z Orkestrom 

Slovenske filharmonije in koncertirata 

po Sloveniji in Evropi. 

Za otroke sta skupaj z nastopajočima 

gostoma pripravila prav posebno 

glasbeno pravljico o Jurčkovih igračah. 

Jurček se je preveč posvečal računalniku 

in igrače so se razjezile … 

Upodobiti sta jo pomagala 

pravljičar Janko in 

Manca Kosi. Prav za to 

prireditev smo usposobili 

tudi pianino v Pediatrični 

kliniki, ki je že 

dlje časa sameval. 

Prireditev je obiskalo 

zelo veliko otrok in 

staršev, ki so bili zelo 

zadovoljni in so pravljico 

pohvalili. 

Brez sodelovanja vzgojiteljic ter učiteljev 

prireditev seveda ne bi bila 

tako dobro obiskana. 

Zadovoljstvo otrok nam daje spodbudo, 

da bomo s podobnimi prireditvami 

nadaljevali, saj so umetniki 

naklonjeni bolnim otrokom ter mladostnikom 

in jim želijo tudi v bodoče 

popestriti bivanje v bolnišnici. 

17 

Utrip UKCL

Ksenija Slavec 

Razstava 

zobozdravnice in 

»spopad harmonik« 

– mednarodno 

uveljavljenih 

harmonikarjev 


Zdravljenje odporne 

hipertenzije z renalno 

denervacijo 

Arterijska hipertenzija (visok krvni tlak) je 

eden najpomembnejših dejavnikov tveganja 

za možgansko kap, srčno-mišični infarkt, 

ledvično prizadetost in okvaro žil na sploh. Naši strokovnjaki 

so predstavili novo metodo zdravljenja, ki pa 

ni primerna za vse bolnike, ampak za tiste hude oblike, 

če zdravljenje z zdravili ni uspešno. Z uspešnim 

zdravljenjem zmanjšamo tveganje za možgansko kap 

približno za polovico, za srčno-mišični infarkt manj, 

vendar še vedno pomembno, prehod v hudo obliko 

hipertenzije preprečimo skoraj v celoti in bistveno 

zmanjšamo tveganje za srčno popuščanje. Tudi ledvičnega 

popuščanja je ob dobrem nadzoru hipertenzije 

bistveno manj. 

Utrip UKCL 

Harmonikarja Miha Debevec in Tomaž Rožanec sta z vrhunsko 

igro navdušila številne zbrane v razstavišču UKC Ljubljana 

(foto: Tea Šulek). 

Razstavišče UKC Ljubljana je ob tednu boja proti 

raku in ob dnevu žena napolnila neprekosljiva 

igra odličnih harmonikarjev, dua Miha Debevca 

na diatonični harmoniki in Tomaža Rožanca na klavirski 

harmoniki. Svoj nastop sta poimenovala »spopad harmonik« 

in bilo je kaj slišati. V razstavišču se je trlo zbranih, 

slike zobozdravnice Zorke Svatina Ciman iz osrednje 

galerije pa so navdušile vse zbrane. Ker smo bili v času 

tedna boja proti raku, je zbrane pozdravila predsednica 

Društva onkoloških bolnikov Slovenije, prim. Marija Vegelj 

Pirc, malo galerijo pa so zapolnila dela onkoloških 

bolnic Angele Pozderac in Vere Žagar, ki tudi s slikarstvom 

premagujeta bolezen. 

Prof. dr. Rok Accetto, dr. med., predstojnik KO za hipertenzijo 

Interne klinike UKC Ljubljana, je povedal, da zdravljenje 

arterijske hipertenzije temelji na zdravem načinu 

življenja in v večini primerov hkrati na zdravljenju z zdravili. 

Kljub številnim zdravilom, ki jih imamo na razpolago, 

pa to še vedno ni zadovoljivo. V Sloveniji je približno 32 

odstotkov bolnikov z zdravljeno arterijsko hipertenzijo zadovoljivo 

zdravljenih in torej dosegajo ciljne vrednosti, ki 

so v povprečju pod 140/90 mmHg. Ta odstotek uspešnosti 

je podoben kot v zahodnoevropskih državah. 

Kot pri vsakem načinu zdravljenja je treba poleg ugodnih 

učinkov vrednotiti tudi morebitne stranske – neugodne 

učinke. Ker gre pravzaprav za invaziven poseg, lahko pričakujemo 

zaplete takoj po posegu pa tudi kasneje. Že 

omenjene raziskave kažejo, da je poseg izredno varen, 

do zdaj ni opisanega niti enega resnega zapleta, ki bi bil 

lahko povezan s posegom. Seveda pa zaplete lahko pričakujemo 

tudi kasneje, zato imamo pri indikaciji za ta poseg 

še posebej stroga merila. Poseg je smiseln, če je tveganje 

za zaplete neurejenega krvnega tlaka večje kot dosedanje 

vedenje o tveganju zaradi posega samega. Zdravljenje z 

renalno denervacijo pri bolnikih z odporno hipertenzijo je 

dolgoročno nedvomno stroškovno učinkovito, saj po posegu 

dosegamo ciljne vrednosti krvnega tlaka z manj zdravili 

in verjetnost, da bo prišlo do morebitnih zapletov in posledičnega 

zdravljenja le-teh, je bistveno manjša. 

18


»Postanek je pomembnejši od poti« 

Petina prometnih nesreč je posledica zaspanosti 

Letošnji svetovni dan spanja, ki 

je v Sloveniji potekal pod okriljem 

Mednarodne zveze za medicino 

spanja (WASM), smo obeležili 

s sloganom »Postanek je pomembnejši 

od poti«. Motnje spanja so na 

splošno zelo pogoste in predstavljajo 

globalen zdravstveni problem, saj 

po statistikah prizadenejo več kot 

30 odstotkov celotne populacije in s 

tem pomembno vplivajo na kakovost 

življenja. Do zdaj je opisanih okrog 

80 različnih motenj spanja, ki lahko 

prizadenejo vsakega od nas. Čezmerna 

dnevna zaspanost je tudi vzrok za 

petino prometnih nesreč in nesreč na 

delovnem mestu. 

Dvajset odstotkov vseh prometnih 

nesreč je posledica zaspanosti 

večja je nevarnost, da se bo kaj pripetilo. 

Znano je, da so ljudje, ki ponoči 

spijo šest do sedem ur, dvakrat pogosteje 

udeleženi v prometnih nesrečah 

kot tisti, ki spijo osem ur, medtem ko 

so ljudje, ki ponoči spijo manj kot pet 

ki imajo otroke, vozi zaspanih kar 59 

odstotkov, medtem ko jih je med tistimi, 

ki nimajo otrok, med vožnjo zaspanih 

45 odstotkov. Odpiranje oken in 

poslušanja radia ali glasbe med vožnjo 

ne pomaga zmanjšati zaspanosti, zato 

Odrasli med 18. in 29. letom pogosteje 

vozijo zaspani kot starejši vozniki, 

moški pa za volanom zaspijo pogosteje 

kot ženske. V današnji družbi vedno 

več ljudi dela v izmenah ali ponoči, 

zato je med njimi več takih, ki vozijo 

na delo in z dela zaspani, kot 

med tistimi, ki delajo samo 

podnevi. 

»Pomanjkanje 

spanja znatno 

poveča tveganje, 

da bo prišlo do prometne nesreče. 

Čim bolj človeku primanjkuje spanja, 

tem večja je nevarnost, da se 

bo kaj pripetilo.« 

Pomanjkanje 

spanja znatno poveča tveganje, 

da bo prišlo do prometne nesreče. Čim 

bolj človeku primanjkuje spanja, tem 

ur, štiri- do petkrat pogosteje udeleženi 

v prometnih nesrečah. Reakcijski čas 

oseb, ki so neprekinjeno budne osemnajst 

ur, je možno primerjati s časom 

tistih, ki imajo v krvi 0,05–0,01 alkohola. 

Tisti, ki so neprekinjeno budni 

več kot 24 ur, pa so primerljivi z opitimi 

osebami, ki bi jim namerili v krvi 0,08 

ali več alkohola. 

Motnje spanja pogosto 

ostajajo neprepoznane 

Doc. dr. Leja Dolenc Grošelj, predsednica 

Slovenske skupine za spanje, s 

Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo 

Nevrološke klinike UKC Ljubljana, 

je povedala, da med odraslimi, 

udeležencem v prometu priporočamo, 

da takoj, ko začutijo zaspanost, ustavijo 

vozilo na počivališču ter si privoščijo 

15 do 20 minut spanja ter dve 

skodelici kave, preden nadaljujejo pot. 

Namen svetovnega dneva spanja je bil 

zato osveščanje tako posameznikov 

kot strokovne javnosti, saj motnje spanja 

pogosto ostajajo neprepoznane, 

njihovo zgodnje odkrivanje pa je pomembno 

za uspešno zdravljenje. Zavedanje 

in osveščanje javnosti o motnjah 

spanja je zato pomembna preventivna 

dejavnost v vseh državah na svetu. 

19 

Utrip UKCL


Strokovnjaki spregovorili 

o novostih pri infektologiji 

Cepljenje danes še vedno predstavlja najučinkovitejšo 

zaščito pred nekaterimi okužbami 

V 

UKC Ljubljana je marca potekal 

infektološki simpozij, na 

katerem so strokovnjaki spregovorili 

predvsem o novostih glede 

protimikrobnega zdravljenja in preprečevanja 

okužb s cepljenjem. Najbolj izpostavljene 

so bile teme, ki so v Sloveniji 

še posebno aktualne: ošpice, ki so 

v ospredju zaradi zmanjšanja precepljenosti 

v evropskih državah, klopni meningoencefalitis, 

ki zaradi razširjenosti 

v Sloveniji zahteva hitrejše ukrepanje, 

nedavno uvedeno cepljenje proti HPV 

ter cepivo proti pnevmokokom. 

Strokovnjaki ugotavljajo, da so danes 

kljub temu, da obstajajo učinkovita cepiva, 

ki nas lahko zaščitijo pred marsikaterimi 

nalezljivimi boleznimi, še vedno 

prisotni strah in zadržki do cepljenja. 

Resen problem danes še vedno predstavljajo 

ošpice. Strokovnjaki opozarjajo, 

da so potrebni učinkovitejši načini 

sporočanja dejstev o resnosti ošpic in 

koristih cepljenja zdravstvenim strokovnjakom 

ter laični javnosti. Cepljenje 

je prav tako pomembno pri zaščiti proti 

HPV, preprečevanju raka materničnega 

vratu ter ostalih malignih in benignih 

bolezni, ki jih povzročajo HPV. Velik del 

simpozija je bil namenjen tudi klopnemu 

meningoencefalitisu (KME), virusni bolezni 

osrednjega živčevja, ki jo prenašajo 

okuženi klopi v Evropi. Med evropskimi 

državami je imela Slovenija v zadnjem 

desetletju kar štirikrat najvišjo prijavno 

incidenco KME in se po stopnji obolevanja 

na vrhu izmenjuje z baltskimi državami. 

Bolezen lahko pusti tudi dolgotrajne 

posledice, ki lahko pomembno vplivajo 

na kakovost življenja posameznika. Za 

učinkovito zaščito pred KME je priporočljivo 

popolno osnovno cepljenje, za katerega 

so potrebni trije odmerki cepiva 

po shemi 0, 1–3 in 6–12 mesecev. Zaščita 

se ohranja z nadaljnjimi poživitvenimi 

odmerki cepiva. 

Utrip UKCL 

Služba za odnose z javnostmi, Polona M. Lečnik Wallas 

Deseta obletnica SLOVENIJA-TRANSPLANTA 

obeležena z mednarodno učno delavnico 

Organizacija mednarodne učne delavnice o diagnostiki možganske smrti in 3. srečanje nacionalnih 

kontaktnih točk v okviru Zdravstvene mreže JVE – »Regional Health Development Centre 

20 

Delavnica, ki je potekala od 15. do 17. marca 2012, je bila namenjena 

zdravnikom intenzivistom, radiologom in nevrologom 

ter drugim zdravnikom v intenzivnih terapijah, ki izvajajo teste 

možganske smrti. Pri izvedbi predavanj in praktičnega dela so sodelovali 

priznani domači in tuji strokovnjaki, ki so aktivni udeleženci 

pri izvajanju postopkov ugotavljanja možganske smrti. Praktični del je 

potekal v novem simulacijskem centru UKC Ljubljana in na oddelku Centralna 

intenzivna terapija UKC Ljubljana. Delavnice so se udeležili tako 

strokovnjaki iz UKC Ljubljana kot 

iz Hrvaške, Italije, Avstrije ter 

Španije in Amerike. 

Prim. dr. Danica Avsec Letonja, dr. med., svetnica, direktorica Zavoda RS za presaditve organov 

in tkiv Slovenija-transplant, je ob večerni slovesnosti poudarila: »V desetih letih dela se je jasno 

izoblikovalo naše poslanstvo. Vpeti smo v širši evropski prostor in sodelujemo s številnimi mednarodnimi 

ustanovami. Vsem sodelavcem in tistim, ki so nam na tej poti pomagali, se najlepše zahvaljujem.«

Mojca Dolinšek in doc. dr. Tatjana Lejko 

»Čiste roke rešujejo življenja« 

Ob mednarodnem dnevu higiene rok, 5. maj, tudi v 

UKC Ljubljana načrtujemo več promocijskih aktivnosti 

z možnostjo učenja in preverjanja ustrezne 

tehnike razkuževanja rok. Članice kolegija higienikov UKC 

Ljubljana bodo na vidnih mestih organizirale infotočke, kjer 

bodo mimoidoče dodatno motivirale za higieno rok. Za zaposlene 

mimoidoče bo posebna stojnica, kjer bodo preverili 

svoje znanje o petih trenutkih za higieno rok, ki jih morajo 

upoštevati vsi zdravstveni delavci in sodelavci, ki prihajajo 

v stik z bolnikom in njegovo bližnjo okolico. 

Aktivnosti bodo letos potekale v ponedeljek, 7. maja, v dopoldanskem 

času na različnih lokacijah: v avli glavne stavbe 

UKC Ljubljana, Zaloška 7, na Očesni kliniki, Ginekološki 

kliniki, Pediatrični kliniki, Nevrološki kliniki, Kliniki za infekcijske 

bolezni in vročinska stanja, v Bolnišnici dr. Petra 

Držaja in na Kliniki za otorinolaringologijo, kjer bodo higieniki 

– medicinske sestre in sanitarni inženirji predstavljali 

higieno rok ter odgovarjali na vprašanja mimoidočih. 

Mednarodni dan higiene rok poteka pod 

okriljem Svetovne zdravstvene organizacije 

(WHO). Zaposlene in javnost že tradicionalno 

opozarjamo na pomen higiene rok v javnih 

prostorih, posebej v bolnišnicah. 

Organizirane bodo še dodatne aktivnosti nadzora nad higieno 

rok po bolniških oddelkih na posameznih klinikah. Vse 

letošnje aktivnosti bodo potekale pod sloganom »Čiste roke 

rešujejo življenja«. 

Utrip UKCL 

21


»Ne dopustite, 

da vam glavkom 

zatemni življenje« 

Na Očesni kliniki UKC Ljubljana so govorili o glavkomu, 

ki je drugi najpogostejši vzrok slepote na svetu – zaradi 

glavkoma je slepih 4,5 milijona ljudi. Zaradi potuhnjenega 

poteka bolezni v začetnih fazah polovica zbolelih v razvitih 

deželah ne ve, da ima bolezen, v nerazvitih delih sveta 

pa je ta delež približno 90-odstoten. Teden od 11. do 17. 

marca je bil letošnje leto razglašen za svetovni teden boja 

proti glavkomu. Bolezen ostaja »skrivni tat vida«. 

Zdravo oko. 

Glavkom ali zelena mrena 

Utrip UKCL 

22 

Prof. dr. Branka Stirn, dr. med., predstojnica Očesne klinike 

UKC Ljubljana, je povedala, da je glavkom ali zelena mrena 

skupina očesnih bolezni, ki povzroči napredujočo okvaro vidnega 

živca na mestu, kjer ta izstopa iz očesa in prenaša vidno 

informacijo do možganov. Glavkom nastane, ko začnejo 

propadati živčna vlakna vidnega živca. Napreduje postopoma 

brez bolečin ali drugih simptomov in vodi do okvare vida ter 

celo do slepote. Kadar se pojavi kot posledica drugih bolezni, 

ga imenujemo sekundarni glavkom, večina oblik pa je primarnih 

in nastanejo brez poznanega vzroka. 

Včasih je veljalo, da je krivec za nastanek glavkoma visok 

očesni tlak. Danes vemo, da lahko zboli posameznik, ki nima 

previsokega očesnega tlaka. Kljub temu uvrščamo očesni tlak 

med dejavnike tveganja za nastanek glavkoma, med katere 

spadajo še visoka starost, prisotnost bolezni v ožjem družinskem 

krogu, visoka kratkovidnost in etnični izvor. Vsi, ki 

imajo v družinskem krogu nekoga z glavkomom, bi morali 

okoli 35. leta priti na temeljit pregled, sicer pa po 40. letu ob 

predpisu očal za bližino. 

Nekatere oblike so prisotne že ob rojstvu 

Doc. dr. Barbara Cvenkel, dr. med., iz Oddelka za glavkom 

na Očesni kliniki pa je opozorila, da so nekatere oblike glavkoma 

prisotne že ob rojstvu ali pa se pojavijo v otroštvu (juvenilni 

glavkom). Največkrat se glavkom pojavi po 40. letu, 

njegova pogostnost narašča s staranjem, pri tem med spoloma 

ni razlik. Najpogostejša oblika glavkoma je primarni 

glavkom odprtega zakotja, ki poteka brez bolečin, postopno 

slabšanje vida je neopazno. Pri 40 dve osebi od 1.000 zbolita 

za to obliko, v starosti nad 80 let pa od štiri do pet oseb 

na sto prebivalcev. Diagnozo Vsi, ki imajo v družinskem 

lahko postavi le zdravnik z natančnim 

pregledom, ki vklju- 

temeljit pregled, sicer pa po 40. 

krogu nekoga z glavkomom, bi 

morali okoli 35. leta priti na 

čuje pregled očesnega ozadja letu ob predpisu očal za bližino. 

(oftalmoskopija), z merjenjem 

očesnega tlaka in določitvijo vidnega polja. 

Okvara vida, ki je nastala zaradi glavkoma, je nepovratna. 

Sodobna medicina lahko marsikaj naredi na področju glavkoma, 

pomembno je le, da ga pravočasno odkrijejo. Z zdravili 

(očesnimi kapljicami) ali operacijo (klasično kirurško ali 

lasersko) ustavimo ali upočasnimo nadaljnje slabšanje vida, 

zato je ključno zgodnje odkrivanje bolezni, saj le tako omejimo 

njeno napredovanje 

do stopnje, ko je kakovost 

življenja zaradi slabega 

vida ali celo slepote močno 

okrnjena. Pomembno 

je samotestiranje vidnega 

polja, saj glavkom 

poteka velikokrat asimetrično. 

Pokrijemo si eno 

oko in se zagledamo v 

neko točko. Ta točka je 

»Okvara 

vida, ki je nastala 

zaradi glavkoma, je 

nepovratna. Sodobna 

medicina lahko marsikaj 

naredi na področju glavkoma, 

pomembno je le, da ga 

pravočasno odkrijejo.« 

najbolj ostra, vidimo pa tudi njeno okolje. To je 

vidno polje. Nato si pokrijemo drugo oko in kar smo videli s 

prvim, bi morali približno enako videti tudi z drugim. Vendar 

pa le očesni zdravnik lahko ugotovi glavkom v zgodnji fazi 

bolezni in svetuje, kako pravilno ukrepati.

Prim. mag. France Vrevc 

In memoriam 

Pavle Demšar, zdravstveni tehnik 

Rodil se je leta 1927 v Poljanah 

nad Škofjo Loko v družini mizarskega 

mojstra. Poleg njega 

so bili v družini še trije bratje, mlajši 

Srečo je bil dolga leta računovodja in 

ekonom na Ortopedski kliniki v Ljubljani. 

Pavle je mlada leta preživel na 

kmetiji pri svoji teti, očetovi sestri, 

na Sv. Lenartu. Sestra je bila poročena 

na veliki kmetiji, a z možem nista 

imela svojih otrok. Za Pavleta je bilo 

mišljeno, da bi po njuni smrti prevzel 

kmetijo. Kmečko delo ga je veselilo. 

Pri Sv. Lenartu je obiskoval tudi 

osnovno šolo. Po nemški okupaciji pa 

so ga Nemci poslali na prisilno delo k 

nekemu kmetu na Solnograško. Med 

vojno so po napadu partizanov na 

Poljane Nemci več moških iz te vasi 

internirali, med njimi tudi Pavletovega 

očeta – ter ga prav tako poslali 

na prisilno delo k nekemu kmetu na 

Bavarsko. 

Na Ortopedski kliniki je 

bil od leta 1950 

do leta 1989 

Po vojni je prišlo pri teti na Sv. Lenartu 

do spremembe in Pavle je kot predvideni 

dedič izvisel. Odšel je v Ljubljano 

na tečaj za bolničarje. Januarja 1950 

je nastopil službo na Ortopedski kliniki 

v Ljubljani, kjer je ostal do svoje 

upokojitve, 28. junija 1989. Delo na 

Ortopedski kliniki je prekinil le v 60 letih, 

ko je za eno leto odšel z zdravstveno 

ekipo z Ortopedske klinike po posredovanju 

takratnega direktorja prof. 

dr. Bogdana Breclja v Alžir. Ekipa je 

delala v Ortopedski bolnici v Dueri kot 

nekakšna pomoč Alžiriji, ki se je takrat 

osamosvajala in odcepila od Francije. 

Kot se je v mladih letih z vsem srcem 

oprijel kmečkega dela, tako se je zdaj z 

vso zagnanostjo posvetil svojemu novemu 

poklicu. Od delu se je izšolal za 

poklic višjega zdravstvenega tehnika. 

»Bil je najboljši mavčar, 

kar sem jih srečal!« 

Pri svojem delu je bil na več področjih 

daleč nad povprečjem. Bil je najboljši 

mavčar, kar sem jih srečal pri svojem 

več kot 40-letnem delu zdravnika kirurga. 

Njegovi mavci so bili lahki, čvrsti 

in bolnikov niso tiščali. Bil je tudi 

mentor številnim novim mavčarjem. 

Tudi mene je naučil osnov mavčenja 

in ko sem v kasnejših letih delal kot 

gostujoči kirurg v Nemčiji, Švici in Avstriji, 

so se čudili, kako se spoznam na 

mavčenje. 

Naslednje področje, kjer je bil izreden, 

je bil položaj in lega bolnika na operacijski 

mizi med operacijo. Na Ortopedski 

kliniki smo imeli bolj ali manj 

zastarele operacijske mize in za nove 

operativne posege, ki smo jih uvajali, 

je bilo treba improvizirati lego bolnika. 

Pri tem delu je bil Pavle nepogrešljiv. 

Kasneje je bil tudi vključen v dežurno 

službo na oddelkih. Tudi tukaj je bil 

vesten in do bolnikov zelo pozoren. 

Zadnja leta je delal kot pomočnik pri 

anesteziji. 

Močno me je ganila njegova skrb za 

svoje rojake iz Poljanske in Selške doline, 

ki so potrebovali zdravniški pregled 

ali operacijo. Nobena prošnja mu ni 

bila pretežka in nobena pot predolga, 

da jim je priskrbel dobrega zdravnika. 

V prostem času je zelo rad hodil v hribe, 

zelo rad se je udeleževal blagoslovitev 

obnovljenih ali na novo postavljenih 

kapel v hribih. Večkrat se je udeležil 

tudi romanj bolnikov in invalidov v 

Lurd – vedno je bil eden najbolj delovnih 

in uspešnih v zdravstveni ekipi. 

Po odhodu v pokoj leta 1989 se je posvetil 

delu pri Karitasu, kjer je dolga 

leta skrbel za tehnične pripomočke. 

Po dolgi in hudi bolezni je umrl januarja 

letos. Pokopan je v svojih rodnih in 

ljubljenih Poljanah. 

In memoriam 

23

Zvonka Zupanič Slavec 

Ivan Čargo (1898–1958) in 

njegove freske na KO za travmatologijo 

Travmatološki bolniki so zelo presenečeni, ko so v stavbi stare Kirurške klinike v Ljubljani sprejeti 

v veliko bolniško sobo (okoli 25 m 2 ), ki ima vse stene poslikane s prijaznimi žanrskimi motivi 

iz vsakdanjega življenja, ki človeku napolnijo duha in mu pomagajo s pozitivno spodbudo pri 

ozdravitvi. Bolniki in zdravstveno osebje se sprašujejo, kako to, da je soba poslikana, kdo jo je 

poslikal in zakaj. Ker vse, česar ne zabeležimo, dokler so med nami živeči pričevalci, postopoma 

izgine v pozabo, poglejmo, kaj vemo o teh freskah najstarejši živeči ljubljanski kirurgi. 

Ivan Čargo – 

znan ljubljanski posebnež 

Anesteziologinja prim. Jasna Müller 

in srčni kirurg doc. Dušan Müller se 

spominjata, da je bil na nekdanjem 

je rad kaj naslikal v zameno za udobje 

vsakdanjega življenja. Tako je 

tudi na urologiji ostal dlje časa in 

postopoma poslikal vso sobo, 19 tekočih 

metrov freske po treh stenah 

v pasu, širokem 115 centimetrov, ki 

Avtor se izmika 

togim stilskim označbam 

Mlada zdravnica Ana Blatnik, ki 

končuje tudi študij umetnostne 

zgodovine, je o Čargovih freskah na 

Travmatološki kliniki povedala to: 

»Čargova slika krajine teži h geometr 

izac iji, ki je prisotna v njegovih 

delih iz dvajsetih 

in 

Pogled nazaj 

»Akademski 

slikar Ivan Čargo, 

znani ljubljanski boem 

in brezdomec, je še posebej v hladnem 

delu leta potreboval streho nad glavo in 

je rad kaj naslikal v zameno za udobje 

vsakdanjega življenja.« 

24 

Čargovi žanrski kmečki motivi so dobra 

duhovna spodbuda za zdravljenje 

travmatoloških bolnikov. A Čargo je 

poskušal v svojem slikanju pustiti tudi 

svoja sporočila: bil je pristaš delavstva 

in je na mušnici prikrito črno zarisal 

znak kladiva (brez srpa) (ustno izročilo 

prim. Jožeta Završnika). 

urološkem oddelku v času okoli druge 

svetovne vojne večkrat hospitaliziran 

akademski slikar Ivan Čargo, 

znani ljubljanski boem in brezdomec, 

ki je še posebej v hladnem delu 

leta potreboval streho nad glavo in 

jo je osebje poimenovalo Čargova 

soba. Lahkotni žanrski motivi kažejo 

na avtorjevo človeško toplo in veselo 

nrav, ki jo opisujeta tudi sogovornika. 

Sicer se ga spominjata kot 

ljubljanskega posebneža, ki ga je po 

letu 1945 poznala vsa Ljubljana. Neredko 

se je kot neurejen dolgolasec 

sprehajal pred gostilno Daj – dam na 

Cankarjevi ulici ali pa bil v okolici 

Jakopičevega razstavišča. Družil se 

je z dramatikom Ivanom Mrakom in 

slikarko Karlo Bulovec. 

tridesetih let, in ga približuje 

kubistom. Podoba zajca, 

ki nosi korenje, je duhovita reinterpretacija 

kmečkih žanrskih prizorov. 

Seveda jo lahko povežemo z njegovimi 

upodobitvami kmečkega življa 

in delavstva v tridesetih letih, ko se 

je približal novi stvarnosti, lahko pa 

jo vidimo kot prikupen žanrski prizor, 

ki še vedno kaže avtorjevo zavezanost 

avantgardi. Pravzaprav je 

dela težko natančno slogovno opredeljevati 

– gre za priložnostne stvaritve 

iz Čargovega zrelega obdobja,

italijanskih zaporih, po kapitulaciji 

Italije leta 1943 pa se je pridružil 

prekomorskim brigadam. Po vojni je 

v Ljubljani živel boemsko življenje in 

umrl leta 1958. 

Ker so Čargove freske nastale v prvem letu 

druge svetovne vojne leta 1941, ima žena z 

golobom velik mirovni pomen. 

ko je razvil svoj slog – samosvojo 

mešanico smeri, ki so nanj vplivale 

skozi leta – od ekspresionizma, 

futurizma, odmevov kubizma, celo 

konstruktivizma do svojevrstnega 

realizma. Tudi sicer gre za avtorja, 

ki se izmika preveč togim stilskim 

označbam in čigar dela ne pripadajo 

eni sami likovni smeri.« 

Širok spekter ustvarjanja 

Kdo je bil Ivan Čargo Slovenski slikar, 

ilustrator, karikaturist in scenograf, 

ki se je rodil leta 1898 na 

Tolminskem. Po končani gimnaziji 

v Gorici in Novem mestu je študiral 

v Firencah in Rimu (Accademia di 

Belle Arti) in bil kot mlad umetnik 

ob koncu dvajsetih let scenograf v 

goriškem ljudskem gledališču. Svoja 

prva dela je po zaključku študija 

s prijateljem Venom Pilonom leta 

1924 predstavil na prvi goriški umetnostni 

razstavi. Desetletje med letoma 

1927 in 1937 je preživel v srbski 

prestolnici. V Ljubljani se je vključil 

v krog avantgardistično naravnanih 

slikarjev, literatov in glasbenikov, 

ki jih je združevala avantgardistična 

revija TANK. Čargo je portretiral 

številne umetnike te skupine. Med 

drugo svetovno vojno je preživel v 

»Pravzaprav 

je dela težko natančno 

slogovno opredeljevati – gre 

za priložnostne stvaritve iz 

Čargovega zrelega obdobja, 

ko je razvil svoj slog – 

samosvojo mešanico smeri, ki 

so nanj vplivale skozi leta – od 

ekspresionizma, futurizma, 

odmevov kubizma, celo 

konstruktivizma 

do svojevrstnega 

realizma.« 

Sprva je slikal impresionistično, 

italijanska šola pa ga je usmerila v 

futuristično in ekspresionistično 

smer, kasneje pa celo v konstruktivistično 

in kubistično slikanje. Po 

letu 1931 je risal predvsem grafike, 

risbe, še posebej pogosto z rdečo 

kredo. Slikal je tudi socialne teme in 

razvijal samosvoj slog. Bil pa je tudi 

karikaturist in časopisni ilustrator. 

Med socialnimi temami so tipični 

njegovi motivi delavcev, rudarjev, 

kovačev, splavarjev in kmetov ... 

Leta 2007 je bilo v ljubljanski galeriji 

Isis predstavljenih okoli trideset 

njegovih imenitnih del (http:// 

www.isis.si). 

Posebneži svojega časa ostajajo prepoznavni 

liki družbe in mednje sodi 

tudi slikar Ivan Čargo, ki se je zapisal 

tudi v slovenski zdravstveni prostor. 

Za pobudo pri nastanku tega zapisa 

se zahvaljujem travmatologu prim. 

Jožetu Završniku, za likovno kritiko 

pa Ani Blatnik, dr. med., študentki 

umetnostne zgodovine. 

Pod fresko radožive igre zajcev se je podpisal 

slikar Ivan Čargo in dodal letnico 1941. 

25 

Pogled nazaj

Polona M. Lečnik Wallas in Sabina Vrhnjak 

UKC Ljubljana 

pomemben soustvarjalec 

medijskih vsebin 

UKC Ljubljana kot največja in najpomembnejša zdravstvena 

ustanova uživa velik medijski interes 

V Službi za odnose z javnostmi zaposlene 

velikokrat prosimo za predstavitev 

določenih tem javnosti. Zanimivi 

so vsi diagnostični postopki, obravnava 

pacienta, nasveti ter opozarjanje na 

določene možne posledice. V tem kontekstu 

prispevamo k informiranosti, 

predvsem pa k ozaveščanju ljudi. Prav 

tako pa pozitivne vsebine prispevajo k 

naši pojavnosti in ugledu zaposlenih. 

Preberite 

V 

zadnjih letih se je interes javnosti 

do dela v naši ustanovi 

močno povečal. Ne samo, da 

postajajo mediji izrazito raznovrstni 

in da jih je čedalje več, ampak v ospredje 

stopajo tudi spletne izdaje ter posamezni 

specializirani mediji, namenjeni 

zgolj zdravstvu (primer: Vizita, revija 

Viva, radio Pacient, Moje zdravje in 

razne priloge rednih tiskanih izdaj). 

Veliko je tudi televizijskih dokumentarnih 

in mozaičnih oddaj, ki se osredotočajo 

predvsem na zdravstvene 

teme (Preverjeno, Tednik, Pogledi Slovenije). 

V Službi za odnose z javnostmi 

imamo enakovreden odnos do vseh, ki 

nastopajo na medijskem trgu, zavedamo 

pa se, da je v zadnjih letih medijski 

interes za zdravstvo precej večji, kot je 

bil nekoč. 

Poziv k ozaveščanju – 

pozitivne vsebine 

Sooblikovanje medijskih vsebin 

Mediji so med drugim 

tudi posredniki informaciji, 

zato želijo med 

ljudi spraviti čim več 

nasvetov, raznovrstnih 

tem o načinih zdravljenja, 

metodah ali pa o 

življenju v bolnišnicah 

na splošno. Ker je 

zdravje naša največja 

vrednota, je interes 

javnost toliko večji. 

Zdravstvene vsebine 

so brane, javnost pa v 

zadnjih letih – tudi zaradi 

širokega dostopa 

do vsebin prek spleta 

– vse bolj ozaveščena. 

Naša pojavnost v medijih je pomembna. 

Prek njih sooblikujemo mnenje 

odločevalcev. Za te vsebine smo odgovorni 

vsi, mediji pa velikokrat nastopijo 

tudi v vlogi sooblikovalcev novic. 

Večkrat nam prav ta njihova vloga 

povzroča težave, saj nimamo nadzora 

nad tonom sporočanja informacij, nad 

načinom poročanja, na kar seveda 

vpliva tudi ton uredniške politike in 

družbeni kontekst. Pripravljeni moramo 

biti tudi na geografsko oddaljene 

teme – če se denimo nekje daleč zgodi 

res edinstven dogodek (množična nesreča, 

požar v bolnišnici), bodo novinarji 

nas spraševali, kako smo pri nas 

pripravljeni na to in kako bi ravnali v 

takšnem primeru. Če nekje odkrijejo

novo metodo, bodo želeli tudi 

naše mnenje; dejstvo je, da smo 

največja in najpomembnejša 

ustanova v širšem okolju. Prav 

zato vse zaposlene pozivamo k 

sodelovanju s Službo za odnose 

z javnostmi, saj bomo lahko 

s svetovanjem pomagale, da bo 

vaša vsebina postala vidna na 

ustrezen način. 

Urejenost in disciplina 

Služba za odnose z javnostmi se 

ravna po načelih in protokolih, 

ki so opisani v Pravilniku o komuniciranju. 

Sodelovanje z novinarji 

ni prepuščeno naključju, 

vsak stik pa je treba sporočiti v 

Službo za odnose z javnostmi. 

Pri tem ne gre za nekakšno »policijsko« 

funkcijo, temveč s tem 

zgolj ohranjamo enotno podobo 

UKC Ljubljana kot takega in 

skrbimo, da imamo informacije 

o objavljenih temah. Vsi, ki komuniciramo 

z mediji, se moramo 

zavedati, da s komunikacijo prispevamo 

k ugledu ustanove – ne 

samo s tem, da smo vsak dan tu, 

temveč tudi z našimi besedami, 

ki se pojavljajo v javnosti, kažemo, 

da smo del nje in da ji pripadamo. 

Vsem se zahvaljujemo za dosedanje 

sodelovanje in vas vljudno 

vabimo, da z informacijami o 

strokovnih temah, ki vedno požanjejo 

obilo objav, pristopite 

do nas. Vse sodelavke smo dosegljive 

na soj@kclj.si. 

INTERNA 4 – skupni oddelek internih 

klinik ter Klinike za infekcijske 

bolezni in vročinska stanja 

V 

začetku marca je bil zaradi velikega 

števila predvsem starejših 

pacientov, ki se jim je poslabšala 

osnovna bolezen v povezavi z respiratornimi 

infekti, na predlog kriznega 

štaba pod vodstvom strokovne direktorice 

UKC Ljubljana ustanovljen začasni 

oddelek, ki smo ga poimenovali 

Interna 4. Sprejemali smo paciente iz 

Internistične prve pomoči ter Klinike 

za infekcijske bolezni in vročinska 

stanja. Oddelek se je ustanovil v Bolnišnici 

dr. Petra Držaja, in sicer v prvem 

nadstropju, kjer ima prostore Klinični 

oddelek za abdominalno kirurgijo. 

Paciente smo sprejemali dobre tri tedne, 

imeli smo 54 bolnikov, ki so potrebovali 

podporo s kisikom in intravenozno 

zdravljenje. 

Ker je bil projekt prvi tovrstni v UKC 

Ljubljana, smo se sprva srečevali z 

manjšimi težavami, ki pa smo jih ob 

visoki strokovni podpori, predvsem pa 

predani delu, uspešno reševali. 

Za pomoč pri oblikovanju oddelka so 

bile zaslužne interne klinike, Klinika 

za infekcijske bolezni in vročinska 

stanja ter Klinični oddelek za abdominalno 

kirurgijo, vsekakor pa ne smemo 

pozabiti na Ginekološko kliniko in Ortopedsko 

kliniko. Oblikovala se je čudovita 

ekipa zdravnikov, diplomiranih 

medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov, 

respiratornih fizioterapevtov, 

gospodinj in administratorke. 

Dokazali smo, da lahko v izjemno kratkem 

času organiziramo prostore, opremo 

in kader ter strokovno oskrbimo 

vse, ki potrebujejo našo pomoč. Upravičeno 

smo lahko ponosni nase. Sodelovanje 

je bilo izjemno, potekalo je 

v sproščenem vzdušju, čeprav se med 

sabo prej nismo poznali. Vsak od nas je 

prispeval vse svoje znanje in izkušanje 

za dobrobit bolnih ljudi. 

Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste kakor 

koli pomagali, da je naše delo potekalo 

nemoteno (IC, Komercialni sektor 

in vsa vodstva zgoraj omenjenih klinik). 

Preberite 

27

Maja Uštar, 

Center za transplantacijo ledvic 

»Ob prvem stiku se pacient seznani 

z zdravstvenim osebjem, ki bo skrbelo 

zanj v času ambulantnega ali 

bolnišničnega zdravljenja. Vsakemu 

posamezniku se vedno predstavim in 

povem, s kakšnim namenom sem tam. Ustrezna komunikacija 

je pri našem delu zelo pomembna, saj že z nezavedno 

držo telesa, nebesedno komunikacijo, barvo in tonom glasu 

pacientu omogočimo, da razvije zaupanje v zdravstveno 

osebje, ki ga zdravi in neguje. Vzpostavi se zaupanje in 

pacient se posledično počuti varnega, kar pripomore k dobremu 

sodelovanju in okrevanju. Naši pacienti so dolga leta 

kronični pacienti, zato se z zdravstvenim osebjem spoznajo 

že na začetku razvoja bolezni. Zaupana nam je vloga skrbi 

za pacienta, do katerega mora biti pristop individualen in 

profesionalen. Vsi se moramo zavedati, da je za pacienta 

tudi beseda zdravilo.« 

ANKETA 

28 

Služba za odnose z javnostmi 

ANKETA: 

PRVI STIK S PACIENTOM 

Ali menite, da je komunikacija s 

pacientom pri vašem delu pomembna 

Na kakšen način pa vi pristopite do 

pacienta Ali se pacientu predstavite 

asist. Vladan Rajić, dr.med., 

Pediatična klinika 

»Ko zdravimo otroka s hemato- 

-onkološko boleznijo, se moramo 

vedno zavedati, da je zaradi otrokove 

bolezni prizadeta cela družina. To 

morate vedno upoštevati tudi v komunikaciji 

z bolnikom in njegovo družino. Osebno se vedno 

najprej predstavim, izključno z imenom in priimkom, vsakič 

povem tudi, kaj je moja vloga na oddelku in kako bo potekalo 

naše nadaljnje sodelovanje pri diagnostiki in zdravljenju. 

Zelo pomemben je pogovor z bolnikom in družino, ko 

jim prvič sporočate diagnozo, pa tudi kasneje. Z bolnikom 

in družino se zdravstveni tim na našem oddelku pogovarja 

med celotnim zdravljenjem. Bolnikom in njihovim družinskim 

članom smo vedno na voljo za pojasnila.« 

Asist. mag. Marko Pokorn, dr. med., 

Infekcijska klinika 

»Pacientu se ob prvem stiku ne predstavim 

vedno. Ko pridem v bolniško 

sobo ali bolnik pride v ambulanto, 

pozdravim, potem se začneta pogovor 

in pregled. Imam pa okrog vratu 

identifikacijsko kartico in starši bolnega otroka lahko brezplačno 

preverijo svoj vid ob prebiranju mojega imena. Zelo 

pomembna je komunikacija z bolnim otrokom, da se ti pusti 

pregledati; če je otroka tako strah, da se brani in kriči, je 

kakršen koli natančen klinični pregled neizvedljiv. Še tako 

prestrašenega otroka je mogoče prepričati, da se pusti pregledati, 

le zlagati se mu ne smeš, saj s tem zapraviš zaupanje. 

Otroku je treba povedati, da bo preiskava malo bolela, 

a otrok nato sodeluje. Potrebna je tudi komunikacija z otrokovimi 

starši, pri tem moraš predvsem pokazati razumevanje 

za njihovo zaskrbljenost. Pri nekaterih otrocih je včasih 

treba malce povzdigniti glas (s tem da staršem povem, da 

bom to naredil); redko pa starše pošljemo ven in otrok se 

čudežno umiri, se pusti pregledati in celo krasno sodeluje 

pri pregledu, ko pa se starši vrnejo, je spet vse po starem. 

Včasih pa ne pomaga nič od zgoraj naštetega in je vse skupaj 

bolj veterina kot medicina. Bistveno pri vsem je, da imaš 

dobre živce.« 

Anita Peteh, dipl. fiziot., IMR 

»Pacient že prvi dan spozna ime fizioterapevta, 

ki bo odgovoren zanj 

pri posameznem obisku fizioterapije. 

Kljub rednemu predstavljanju z 

imenom in priimkom in kljub rednemu 

nošenju priponk opažam, da si 

nas pacienti ne zapomnijo po imenu, ampak nas opisujejo 

po barvi las ali velikosti. Verjamem pa, da je komunikacija 

s pacientom ključnega pomena za dobro rehabilitacijo, saj 

ta bistveno prispeva k dobri fizioterapevtski obravnavi pacienta. 

Pacientu se predstavim z imenom in priimkom in se 

z njim rokujem. Pri navodilih poskušam biti čim bolj jasna, 

pacientu poskušam v njegovem jeziku predstaviti položaj, 

preverim, ali me je pacient razumel. Poskušam mu razložiti, 

da je za dobro rehabilitacijo nujno potrebno njegovo sodelovanje, 

razumevanje in medsebojno zaupanje.«

NAGRADNA KRIŽANKA 

Rešitev nagradne križanke pošljite v pisemski ovojnici 

(ali na dopisnici) najkasneje do 15. maja 2012 na 

naslov: Univerzitetni klinični center Ljubljana, Služba 

za odnose z javnostmi, Zaloška 2, 1000 Ljubljana s pripisom: 

ZA NAGRADNO KRIŽANKO. Pripišite tudi svoje 

ime in naslov, kamor vam nagrado pošljemo. 

Nagrade za aprilsko številko podarja Tosama, d.o.o.: 

1. nagrada: mesečni paket izdelkov za osebno nego in higieno telesa 

Jasmin (ultra tanki vložki Jasmin, dnevni vložki Jasmin, blazinice vate 

Jasmin Premium, vatirane palčke Jasmin, kozmetični vlažni robčki 

Jasmin) 

2. nagrada: paket izdelkov za osebno nego Jasmin (blazinice vate Jasmin, 

kozmetični vlažni robčki Jasmin, vatirane palčke Jasmin ) 

3. nagrada: kozmetični vlažni robčki Jasmin 

Izžrebani iz prejšnje številke so: 

1. Rada Bradarič, Podolga njiva 3, 1351 Brezovica pri Ljubljani 

2. Darja Lahne, Zagrad 15, 8275 Škocjan 

3. Mojca Medved, Vevška cesta 46, 1260 Ljubljana 

29

Kaj menijo o nas 

KO za travmatologijo – 

Poliklinika – 3. februar 2012 

Spoštovani, 

za prijaznost in profesionalen odnos želim pohvaliti 

gospo Simono iz travmatološke ambulante na 

Polikliniki. 

Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja – 

24. januar 2012 

Rad bi pohvalil dr. Tomaža Vovka, Klinika za infekcijske 

bolezni in vročinska stanja, za prijaznost in iskrenost. 

Hvala. 

Tadej Skoberne 

S svojo prijaznostjo mi je polepšala dan! 

Vse dobro vam želim, 

Uršula Debevec 

Ginekološka klinika – 15. januar 2012 

Spoštovani, 

Kaj menijo o nas 

KO za žilne bolezni – 9. februar 2012 

Gospe prof. dr. Ireni Keber in gospodu doc. dr. 

Matiji Kozaku ter ekipi za rehabilitacijo srca se 

iskreno zahvaljujem, da so s svojim znanjem in 

prizadevnostjo dosegli izrazito izboljšanje zdravstvenega 

stanja mojega srca. Prisrčna hvala! 

Srečno! Roman Fakin 

KO za plastično, 

rekonstrukcijsko, estetsko 

kirurgijo in opekline – 5. januar 2012 

Na vašem oddelku za opekline in plastično 

kirurgijo sem bila sprejeta zaradi rekonstrukcije 

dojke po operaciji. Pohvaliti moram večino 

osebja, zdravnike in pa sestre, ki niste tam le 

zaposleni, ampak dajete občutek, da to delate s 

srcem. Res mi je veliko pomenila vaša prijaznost, 

vaši pogovori in odgovori na vsa vprašanja, saj 

sem se tiste dni počutila kot da sem edina in 

sama s tako diagnozo. Hvala od srca, vsem bom 

povedala to izkušnjo in jim rekla, da se skupaj z 

vami vse izteče dobro. 

Lepe praznike in prisrčen pozdrav, 

Ivana Jazbinšek 

v ponedeljek, 9. januarja 2012, sem bila sprejeta na vašo kliniko, in 

sicer na Ginekološki oddelek v 3. nadstropje, oddelek C2, ker sem bila 

naslednji dan, v torek, 10. januarja 2012, po 12. uri operirana. To je 

bila prva taka operacija v mojem življenju. 

Ob tej priložnosti se najlepše zahvaljujem medicinskemu osebju UKC 

Ljubljana, Ginekološkega oddelka C2, medicinskemu osebju intenzivne 

nege, anestezistoma v operacijski (zelo prijazen mlad gospodič in 

gospa dr. Beljanski) ter medicinski sestri Mileni (ki me je poklicala po 

telefonu za poseg). Ko me je osebje iz oddelka peljalo v operacijsko, 

so me spraševali, kdo bo moj operater. Odgovorila sem jim, da bo to 

gospod dr. Leon Meglič. Rekli so mi, da je to več, kot če bi 

zadela na lotu. In še kako prav so imeli. 

Ob tej priložnosti se gospodu dr. Leonu Megliču iz srca 

iskreno zahvaljujem in mu želim, da mu bo uspešno delo, ki si 

ga je zastavil, tudi v prihodnje v veselje, izziv in zadovoljstvo 

ter da naj ga pri vsem tem vedno spremljata sreča in dobra 

volja. 

In še to ... Ko sem po operaciji še ležala na intenzivnem 

oddelku, je zjutraj okoli 8. ali 9. ure skozi vrata vstopila 

prijazna gospa (zdravnica) in povpraševala po meni. Ko 

sem ji povedala, da sem to jaz, je pristopila do moje postelje 

in me vprašala po počutju. Povedala mi je, da je bila tudi ona 

prisotna pri moji operaciji, ki jo je vodil gospod dr. Leon Meglič. 

Ob svoji zmedenosti po posegu je žal nisem uspela vprašati 

po imenu in priimku ali pa nisem uspela slišati, kdo je bila ta 

zdravnica. Zato vas prosim, če boste slučajno izvedeli zanjo, da 

se ji zahvalite še v mojem imenu za njen vloženi trud in srčnost. 

Zdaj sem že v domači oskrbi in moje počutje se počasi izboljšuje 

v upanju še na dobre izvide HP. 

Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. 

Lep sončen zimski pozdrav, Vlasta Klemenčič Berčon 

30

Porodnišnica, Enota intenzivne terapije in nege 

Pozdravljeni, 

pišem vam kot mati nedonošenke Anne Marie Tremolada (Pogač, deklica), ki se je 23. oktobra 

2011 rodila v Porodnišnici Ljubljana. Doma smo šele tri tedne, kar pomeni, da smo več 

kot tretjino leta prebili v porodnišnici v Enoti za intenzivno terapijo in nego novorojenčkov – 

nedonošenčkov. 

Takšna dolga doba je za naju kot starša pomenila mesece skrbi, strahu, dvomov, tudi obupa 

zaradi težavnega zdravstvenega stanja hčerke. Nihče ne more vedeti ali si predstavljati, kaj 

doživljaš kot mati/oče otroka ob takšnih trenutkih, zato je še toliko bolj pomembno, na kakšne 

ljudi v takšni situaciji naletiš, oziroma kdo zdravi in skrbi za tvojega otroka. Potrebuješ kar 

nekaj časa, da se prilagodiš nastali, popolnoma nepričakovani situaciji. V tem času znaš 

zastavljati naporna, tudi ponavljajoča se vprašanja zdravnikom, sestram, komur koli na oddelku 

... Si pač neizmerno želiš, da bi se našel nekdo, ki bi ti rekel, da bo s tvojim otrokom vse 

v redu, da je (bo) zdrav. Poleg tega imaš v času zdravljenja nedonošenčka v bolnišnici veliko 

nihanj razpoloženja. Ta so ponavadi povezana z zdravstvenim stanjem tvojega otroka. 

KULTURNO UMETNIŠKO 

DRUŠTVO KLINIČNEGA CENTRA 

IN MEDICINSKE FAKULTETE 

DR. LOJZ KRAIGHER 

Iz vsega opisanega je najbrž razvidno, kako težavno delo opravlja celoten tim na tem oddelku. 

Da v zdravljenje pri njih ni vključen samo nedonošenček, v paketu dobijo (če hočejo ali 

ne) tudi oskrbo staršev. In prav zaradi tega izrekava VELIKO POHVALO vsemu osebju Enote 

za intenzivno terapijo in nego novorojenčkov – nedonošenčkov, ker vedo, kaj delajo – delajo 

dobro za otroka in tudi staršem pomagajo poiskati pot naprej. Pohvala gre vsej ekipi 

pediatrov, saj se vidi, da svoje delo opravljajo z velikim veseljem in srčnostjo, seveda tudi zelo 

strokovno. Vseeno pa moram izpostaviti in še posebej pohvaliti oba pediatra, ki sta bdela 

nad Anno Mario, to sta dr. Lev Bregant in dr. Tomaž Križnar. Ekipo medicinskega osebja zelo 

profesionalno vodi gospa Mirjam Marn. Bolj ustrezne osebe na tem mestu ne bi mogli izbrati. 

Kljub obilici dela vedno najde čas za razumevanje, pogovor, obrazložitev ... Z občutkom izbere 

prave besede in nikoli ji to ni odveč. Zato ji gre še posebna zahvala. Tudi vsej ekipi medicinskih 

sester, babic, se vidi, da svoje, sicer zelo odgovorno in težavno delo opravljajo z veseljem in se 

do 'mini štručk' obnašajo z občutkom. Tako bi se Anna Maria, če bi že znala govoriti, zahvalila 

prav vsem sestram in 'bratu', ki so za njo tako lepo skrbeli, prav se jim zahvaljujeva midva. 

Priznamo, da so nam 'zlezli pod kožo' in da pogosto mislimo nanje. 

V oskrbo Anne Marie pa so bili vključeni še drugi, pohvalili bi gospo Mojco Štos, ki je pripravljena 

priskočiti na pomoč v vsakem trenutku. Neutrudno skrbi tako za nedonošenčke kot 

starše tistih otrok, ki domov na žalost ne bodo odšli zdravi, za kar je potreben še prav poseben 

pristop, ki ga lahko ima le srčna oseba. 

V srce se nam je zapisala tudi sestra Vilma iz laktarija, ki poskrbi, da že s svojim prihodom in 

pozdravom v prostor posije sonce (pa četudi zunaj dežuje), pa tudi vse 'punce' iz laktarija. 

Seveda ne moremo mimo dveh fizioterapevtk, Lidije Žgur in Mateje Medjimurec, ki ne samo da 

sta nas naučili pravilnega ravnanja z nedonošenčkom, ampak sta tudi veliko časa 'telovadili' z 

Anno Mario in tako ustvarili odlično osnovo za njeno nadaljnjo nevrofizioterapijo. 

Moja osebna 'rešiteljica' pa je pediatrinja dr. Pogorevčeva, ki premore izjemen socialni občutek 

in se v pravem trenutku znajde na pravem mestu ter pove prave pomirjujoče besede. Je zelo 

pozitivna oseba in tako je delovala tudi name. Verjetno boste iz napisanega spoznali, da so bili 

pretekli meseci za naju psihično zelo naporni. Vendar sem prepričana, da bi bili brez takšne 

ekipe, ki sva jo imela priložnost spoznati ob zdravljenju najine hčerke Anne Marie, še težji, če 

ne brezupni. Tako pa kljub vsemu prestanemu s pogumom in pozitivizmom gledava v prihodnost 

ter se veseliva vsakega hčerkinega napredka. In prav zaradi tega bi se še enkrat želela 

vsem navedenim iz srca zahvaliti. Verjetno še sami niso vedeli, da so imeli v preteklih mesecih 

tako pomembno vlogo. V življenju Anne Marie, kot tudi njenih staršev, zato najlepša hvala. 

Roberto Tremolada in Simona Pogač, Rečica ob Savinji 

Vokalna skupina 

VOX MEDICORUM 

IŠČEMO NOVE 

PEVKE IN PEVCE 

Sezona 2011/12 je v polnem zamahu, mi 

pa polni energije in zanosa komaj čakamo, 

da lahko prepevamo. Vsi, ki imate veselje 

do glasbe in bi radi prepevali, uživali in 

se zabavali v prijetni družbi pevcev zbora 

Vox Medicorum, vljudno vabljeni! 

Vaje imamo vsako sredo ob 20. uri 

v UKC Ljubljana, predavalnica 4. 

Če bi radi prepevali v našem zboru, 

pokličite Polonco Mali na 

tel. 041 922 947. 

Vabljeni!

April 2012 - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?