A - Gradivo - LESNA GRADNJA 2009-2010 - Lesarska šola Maribor

VIŠJEŠOLSKI IZOBRAŽEVALNI PROGRAM »LESARSTVO«
Lesarska šola Maribor
Višja strokovna šola
Samo STEBLOVNIK, univ.dipl.inž.les.
LESNA GRADNJA
študijsko gradivo – prva izdaja
2. letnik

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
LESNA GRADNJA
Študijsko gradivo – prva izdaja
Avtor : Samo STEBLOVNIK, univ.dipl.inž.les.
Lektor(ica):
Založil:
Sedež založnika:
Leto natisa in izida: 2010
Število natisnjenih izvodov:
Maloprodajna cena:
Avtorske pravice:
Gradivo je avtorsko delo, služi kot opomnik in je namenjeno zgolj študentom Višje
lesarske šole in Višje oblikovalske šole kot pripomoček za orientacijo pri osvajanju
predpisane učne snovi. Gradivo je izdala Višja strokovna šola v interne namene in samo
za lastno uporabo. Zato se brez dovoljenja avtorja in šole ne sme razmnoževati, javno
prikazovati niti uporabljati za katerekoli javne namene.
Gradivo je potrdila Komisija za interna učna gradiva Višje lesarske šole Maribor na svoji seji
dne __________
Maribor, marec 2010
2

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
KAZALO:
LESNA GRADNJA
KAZALO 3
1 OBJEKT – HIŠA 7
1.1 ARHITEKTURNA TIPOLOGIJA NA SLOVENSKEM 7
1.2.1 ENERGIJSKO UČINKOVITA, ENERGIJSKOSKO VARČNA
16
(PASIVNA) HIŠA
1.2.2 GRADBENA FIZIKA – POTREBNA ENERGIJA ZA OGREVANJE 18
OBJEKTA
1.3 BIO HIŠA 19
1.4 INTELIGENTNA HIŠA 21
1.5 MONTAŽNA HIŠA IZ LAHKE OKVIRNE KONSTRUKCIJE 21
1.6 SKELETNA HIŠA 24
1.7 BLOK HIŠA - BRUNARICA 26
1.8 BAVARSKA HIŠA 26
1.9 JAVNI OBJEKTI 28
2 KONSTRUKCIJSKI DELI OBJEKTA - HIŠE 29
2.1 TEMELJI 29
2.1.1 PASOVNI TEMELJI 29
2.1.2 TOČKOVNI TEMELJI 31
2.1.3 PLAVAJOČE PLOŠČE 33
2.2 STENE 34
2.2.1 STENE ZIDANE IZ KAMNA 34
2.2.2 STENE IZ ARMIRANEGA BETONA 34
2.2.3 STENE IZ LESA - BRUN - BLOK HIŠE (BRUNARICE) 35
2.2.4 BUTANE (ŠTESANE) STENE IZ ILOVICE 36
2.2.5 STENE IZ BETONSKIH ZIDAKOV 37
2.2.6 STENE IZ POLNE OPEČNE OPEKE 37
2.2.7 STENE IZ VOTLE OPEČNE OPEKE 38
2.2.8 STENE IZ VOTLE TOPLOTNO IZOLACIJSKE OPEČNE OPEKE 38
2.2.9 STENE IZ PLINSKEGA BETONA 39
2.2.10 STENE IZ ZIDAKOV IZOLACIJSKIH MATERIALOV 40
2.2.11 MONTAŽNE STENE IZ LAHKE OKVIRNE KONSTRUKCIJE 40
2.2.12 SESTAVLJENE – VEČPLASTNE STENE 42
2.3 STROPOVI 43
2.3.1 BETONSKI Z ARMATURO 43
2.3.2 NORMA STROPOVI 44
2.3.3 LESENI STROPOVI 45
2.3.4 OBEŠENI STROPOVI 46
2.4 STATIKA 48
3

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
2.4.1 UVOD 48
2.4.2 REŠEVANJE STATIČNO DOLOČENIH NOSILCEV 49
2.4.2.1 Nosilec z ravno osjo – prostoležeči nosilec obremenjen z zvezno obtežbo 49
2.4.2.2 Konzola obremenjena z enakomerno zvezno obtežbo 51
2.5 OSTREŠJA – STREHE 53
2.5.1 KLASIČNO OSTREŠJE – HLADNO PODSTREŠJE 53
2.5.2 KLASIČNO OSTREŠJE – OBDELANA MANSARDA 55
2.5.3 PALIČASTO OSTREŠJE IZ LESA 56
2.5.4 OSTALA OSTREŠJA RAZLIČNIH IZVEDB IN IZ RAZLIČNIH
57
MATERIALOV
2.5.5 OBNOVA HIŠE – STREHE IZ PALIČASTE KONSTRUKCIJE NA
58
STARIH OBJEKTIH IZ LAHKE OKVIRNE KONSTRUKCIJE
2.5.5.1 Objekt iz lahke okvirne konstrukcije in njihova tradicija 58
2.5.5.2 Nova kritina 58
2.5.5.3 Izdelava sekundarne kritine 59
2.5.5.4 Dodatna toplotna izolacija 59
2.5.6 KRITINE 61
2.5.6.1 Salonitna valovita kritina – valovita kritina brez azbesta 61
2.5.6.2 Opečna kritina 61
2.5.6.3 Betonska kritina 62
2.5.6.4 Pločevinasta kritina 63
2.5.6.5 Betumenske skodle 64
2.5.6.6 Naravne, avtohtone kritine 64
2.6 BALKONI, LOGGIE, TERASE 65
2.6.1 TERASE NA TERENU 65
2.6.2 BALKONI IN LOGGIE V NADSTROPJU 65
2.7 PODI - TLA 66
2.7.1 KLASIČNI ARMIRANOBETONSKI PODI – ESTRIHI 66
2.7.2 SUHOMONTAŽNI PODI 66
2.7.3 TOPLOTNA IN ZVOČNA IZOLACIJA 67
2.7.4 PODNE OBLOGE 67
2.8 STOPNICE 68
2.8.1 TIPI STOPNIC PO OBLIKI 68
2.8.2 TIPI STOPNIC GLEDE MATERIALA IZDELAVE 69
2.9 FASADE 70
2.9.1 TOPLOTNOIZOLACIJSKE FASADE 70
2.9.2 LESENE FASADE 72
3. INSTALACIJE 73
3.1 DIMNIKI 73
3.1.1 ZIDANI IZ OPEKE 73
3.1.2 DIMNIMI S ŠAMOTNO TULJAVO 73
4

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
3.1.3 DIMNIKI IZ NERJAVEČE PLOČEVINE 74
3.2 ELEKTRO INSTALACIJE 74
3.2.1 ELEKTRO INSTALACIJE – JAKI TOK 75
3.2.2 ELEKTRO INSTALACIJE – ŠIBKI TOK – ALARMNI SISTEMI,
CENTRALNO VODENJE, REGULACIJA (RAČUNALNIK)
76
3.3 VODOVODNE INSTALACIJE 76
3.3.1 VODOVODNE INSTALACIJE 76
3.3.2 HIŠNA KANALIZACIJA 77
3.4 OGREVANJE IN HLAJENJE 78
3.4.1 KLASIČNO CENTRALNO OGREVANJE IN VISOKOTEMPERATURNI 79
TER NIZKOTEMPERATURNI SISTEM
3.4.1 TOPLOTNE ČRPALKE 82
3.4.2 SISTEMI ZA PREZRAČEVANJE IN REKUPERATORJI ZRAKA 83
3.4.3 KOMPAKTNE NAPRAVE
3.4.4 SISTEMI OGREVANJA NA SONČNE KOLEKTORJE 83
3.4.5 SISTEMI ZA PRIDOBIVANJE EL. ENERGIJE-SONČNE CELICE -
FOTOVOLTAIKA
84
3.5 CENTRALNE ODSESOVALNE NAPRAVE - SESALCI 85
4. ZAŠČITA LESA V GRADBENIŠTVU 86
4.1.1 KONSTRUKCIJSKA ZAŠČITA LESA 86
4.2.1 KEMIJSKA ZAŠČITA LESA 88
5. STAVBNO POHIŠTVO 91
5.1 DELITEV GLEDE MATERIALA IZDELAVE OKEN, BALKONSKIH 91
VRAT IN VHODNIH VRAT
5.2 OKNA IN BALKONSKA VRATA – 20 LETNI RAZVOJ 91
5.2.1 LES ZA IZDELAVO OKEN 91
5.2.2 STEKLO 92
5.2.3 OKOVJE 92
5.2.4 TESNILA 93
5.2.5 PREMAZI ZA LES 93
5.3 OKNA ZA PASIVNE HIŠE 94
5.4 STREŠNA OKNA 96
5.5 VHODNA VRATA 97
5.5.1 LES IN PLOSKOVNI MATERIALI ZA IZDELAVO VHODNIH VRAT 97
5.5.2 KRIVLJENJE VHODNIH LESENIH VRAT 97
5.6 SENČILA 104
5.6.1 POLKNA IN BRISULEJI 104
5.6.2 ROLOJI 106
5.6.3 ŽALUZIJE 108
5.6.4 KOMARNIKI 109
5

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
5.6.5 SCREENI 111
5.6.6 MARKIZE, TENDE 111
6. VGRADNJA STAVBNEGA POHIŠTVA 112
6.1 NAVODILO ZA VGRADNJO STAVBNEGA POHIŠTVA 112
6.1.1 PRIPRAVA ODPRTINE ZA VGRADNJO STAVBNEGA POHIŠTVA 112
6.1.2 VSTAVITEV STAVBNEGA POHIŠTVA 113
6.1.3 MEHANSKA PRITRDITEV STAVBNEGA POHIŠTVA 115
6.1.4 TESNENJE STAVBNEGA POHIŠTVA (ZRAKOTESNOST,
117
PAROTESNOST IN ZAŠČITA PROTI ZUNANJIM VREMENSKIM
VPLIVOM)
6.1.5. VGRADNJA STAVBNEGA POHIŠTVA PO SISTEMU »PIHLER« 118
6.1.6 TOPLOTNA IZOLACIJA PRI VGRADNJI STAVBNEGA POHIŠTVA 118
6.1.7 VGRADNJA OKNA S TRAJNO-ELASTIČNIMI EKSPANZIJSKIMI 119
TESNILNIMI TRAKOVI
6.1.8 VGRADNJA OKNA Z DVOSTRANSKO LEPILNIMI TESNILNIMI 120
TRAKOVI
6.1.9 VGRADNJA DRSNIH VRAT S PRAGOM 122
6.1.10 VGRADNJA DRSNIH VRAT BREZ PRAGA 123
6.1.11 VGRADNJA VHODNIH VRAT V POD 123
7. NAVODILA ZA UPORABO IN VZDRŽEVANJE 124
8. CE ZNAK IN CERTIFIKATI 136
9. NANOTEHNOLOGIJA 138
9.1 BIOCLENA STEKLO – SAMOČISTILNO OZ. LAŽJEČISTILNO
STEKLO
9.2 IZBOLJŠANE OBREMENJENE PLASTI NA MANJŠO OBRABO 142
9.3 POVEČANJE TRDNOSTI KONSTRUKCIJ S TANKIMI NANOSI 142
9.4 SPREMEMBA BARVE 143
9.5 SPREMEMBA OBLIKE 144
10. GRADIVO 145
6

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
1. OBJEKT – HIŠA
1.1 ARHITEKTURNA TIPOLOGIJA NA SLOVENSKEM
V vsaki regiji so se skozi stoletja izoblikovale kakovostne arhitekturne značilnosti objektov in
naselij. Prav v vseh primerih lahko zaznamo občutek za upoštevanje splošne in notranje
naselbinske strukture, oblikovanje prostorov, višinskih razmerij, lokalnih materialov in
arhitekturnih detajlov. Zanimivo, da je bilo vse to izvedeno v času, ko so bili življenski
standard, splošna izobrazba prebivalstva in dostop do pravih informacij neprimerno slabši. V
nadeljevanju bom v kratkem opisal in prikazal nekaj izbranih arhitekturnih primerov iz
posameznih regij, kako velik in bogat je z arhitekturno dediščino prostor, v katerem živimo.
Zaradi primarne vezanosti na prostorske pogoje je v geografsko raznolikem slovenskem
prostoru urbana identiteta močno pokrajinsko pogojena. Vsaka regija in območje ima svoje
značilnosti, ki jih je treba upoštevati pri gradnji. V Sloveniji imamo štirinajst različnih
arhitekturnih regij, pri čemer ima vsaka svoje značilnosti, kar predstavlja veliko kulturno
bogastvo naroda.
Te pokrajine so:
1. soško-vipavska
2. kraško-primorska
3. idrijsko-trnovska
4. notranjsko-brkinska
5. gorenjska
6. ljubljanska
7. ribniško-kočevska
8. belokranjska
9. dolenjska
10. zasavska
11. savinjsko-kozjanska
12. koroška
13. dravska
14. pomurska
Soško-vipavska regija – za to arhitekturo je značilno mešanje vplivov gorenjske in kraškoprimorske
regije. Značilni ganki, običajno strnjena gradnja, široki napušči in strme strehe
dajejo stavbarstvu značilen pečat. Objekti imajo spodaj gospodarske prostore in hleve ter
bivalne prostore v nadstropju. Ta vzorec se ponavlja pri velikih objektih, kot je sklenjen niz v
Čezsoči ali tudi pri izjemno majhnih, kot je recimo skromna hiša v Bovcu, ki so jo kljub
omejenemu prostoru in majhni prostornini uporabljali kot bivališča, hlev in shrambo.
7

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
Slika 1: Soško-vipavska regija
Vir: Sendi R. in Cotič B., Priročnik za gradnjo družinske hiše v lastni režiji, 2007 Ljubljana, 26
Kraško-primorska regija – tradicionalna graditeljska kultura je skozi stoletja izoblikovala
premišljen stavbni vzorec. Kljub veliki zgoščenosti in racionalnosti v postavitvi ima kraška
vas poleg javnih tudi popolnoma zasebne zunanje bivalne prostore za posamezni objekt –
borjače. Portoni v posamezni borjači označujejo vhod in sooblikujejo javni prostor. Značilni
elementi so tudi posebno skrbno oblikovani dimniki, kamniti okenski in vratni okvirji oz.
portali ter poslikani napušči.
Slika 2: Kraško-primorska regija
Vir: Sendi R. in Cotič B., Priročnik za gradnjo družinske hiše v lastni režiji, 2007 Ljubljana, 26
Idrijsko-trnovska regija – ostre vremenske razmere in odkritje živosrebrne rude so bili
vzrok za svojstveno kombinacijo kmečko-delavske večstanovanjske hiše na Idrijskem.
8

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
Slika 3: Idrijsko-trnovska regija
Vir: Sendi R. in Cotič B., Priročnik za gradnjo družinske hiše v lastni režiji, 2007 Ljubljana, 27
Notranjsko-brkinska regija – prevladujoče gradivo je kamen. Opazen je močan vpliv
Sredozemlja. Značilen in zanimiv prispevek te arhitekture je nadstrešek nad vhodnim delom,
ki je ščitil pred vremenskimi vplivi. Strma streha v severnih delih regije običajno tvori
preprost previs nad vhodnim delom. V krajih, bolj povezanih s Sredozemljem, se spremeni v
arkade, ki označujejo vhod v hišo.
Slika 4: Notranjsko-brkinska regija
Vir: Sendi R. in Cotič B., Priročnik za gradnjo družinske hiše v lastni režiji, 2007 Ljubljana, 27
Gorenjska regija – ima posebno močan vpliv na slovensko identiteto in to v vsem – od
narodno-zabavne glasbe do arhitekture in kulturne krajine. Nekritično povzemanje motivov
ljudskega izročila se lahko hitro sprevrže tudi v kič. Iz bogate zakladnice narodnega
stavbarstva regije sem izbral na prvi pogled skromno Potarjevo hišo iz Studorja pri Bohinju.
Stegnjeni dom pod eno streho združuje stanovanjski in gospodarski del. Izjemno sodobna in
domiselna je rešitev s klančino, ki povezuje vhod in skedenj. Zaradi zamikov in odstopanj od
pravokotnega tlorisa tvori visoka strma streha nadstrešek nad vhodnim delom. Tudi logična
kombinacija zidanih in lesenih delov bi bila lahko navdih pri snovanju sodobne hiše, ki bi bila
lahko racionalna kombinacija zidanih in montažnih delov.
9

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
Slika 5: Gorenjska regija
Vir: Sendi R. in Cotič B., Priročnik za gradnjo družinske hiše v lastni režiji, 2007 Ljubljana, 27
Ljubljanska regija – ima z osrednjo lego velik vpliv na sosednje, a tudi te močno vplivajo
nanjo. Za primer sem izbral skico osrednjeslovenske hiše, ki jo najdemo v bolj ali manj enaki
obliki tudi drugje. Drugi primer kmečke domačije je zanimiv, saj dokazuje, da so tudi v teh
krajih s stanovanjskim in gospodarskim delom znali ustvariti dvorišče kot popolnoma zaseben
prostor, ki spominja na današnje atrijske hiše.
Slika 6: Ljubljanska regija
Vir: Sendi R. in Cotič B., Priročnik za gradnjo družinske hiše v lastni režiji, 2007 Ljubljana, 28
Ribniško-kočevska regija – to še danes redko poseljeno in z gozdovi bogato pokrajino, so v
zgodovini kolonizirali tudi z nemškimi tlačani. Po zasnovi in prostornini podobna
osrednjeslovenska hiša se od nje razlikuje po načinu gradnje. Kombinacija kamna in lesa, z
značilno skeletno konstrukcijo v mansardi, je ohranjena v Polomu.
10

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
Slika 7: Ribniško-kočevska regija
Vir: Sendi R. in Cotič B., Priročnik za gradnjo družinske hiše v lastni režiji, 2007 Ljubljana, 28
Belokranjska regija – arhitektura v tej mehki pokrajini, precej različni od drugih, ima veliko
kakovosti, ki bi jih tudi v sodobni gradnji lahko s pridom uporabili. Skromnost in
racionalnost, kot jo kaže hiša v vasi Primostek ali velikopoteznost belokranjskih dvorov,
ponujajo izjemen in kakovostni urbani vzorec tudi za sodobno gradnjo.
Slika 8: Belokranjska regija
Vir: Sendi R. in Cotič B., Priročnik za gradnjo družinske hiše v lastni režiji, 2007 Ljubljana, 28
Dolenjska regija – pritlična podkletena hiša na ravnini, glavni vhod z dvokrilnimi vrati je
obrnjen proti cesti, veža se nadaljuje v kuhinjo, skozi enokrilna vrata je povezana z dvoriščem
in vrtom. Iz veže je dostop do obeh prostorov, hiše in »štiblca«. Na eni strani je vrh hleva hiše
na pobočju. Vhod je s ceste z nivoja pritličja. Kletni del s hlevi in gospodarskim delom je
dostopen iz spodnjega nivoja. Ker hiša stoji v Suhi krajini, je zelo pomemben detajl tudi žleb,
ki vodi s strehe v vodnjak.
11

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
Slika 9: Dolenjska regija
Vir: Sendi R. in Cotič B., Priročnik za gradnjo družinske hiše v lastni režiji, 2007 Ljubljana, 29
Zasavska regija – v Zasavju je veliko arhitekture podobne sosednjim regijam. Največjo
značilnost v tem delu predstavljajo kmečko-delavske stavbe, ki so posledica premogovništva
in industrializacije v teh krajih. Večstanovanjski objekt v Račici bi lahko bil po prostorski
racionalnosti še danes vzor pri bolj zgoščeni stanovanjski gradnji.
Slika 10: Zasavska regija
Vir: Sendi R. in Cotič B., Priročnik za gradnjo družinske hiše v lastni režiji, 2007 Ljubljana, 29
Savinjsko-kozjanska regija – zanimivost te domačije v Teharjah je veliko in bogato
oblikovano gospodarsko poslopje. Stanovanjska stavba je manjša, obe poslopji imata značilno
podolgovato obliko. Stanovanjska hiša je postavljena vzporedno s cesto in pravokotno na
gospodarsko poslopje, tako da skupaj oblikujeta dvorišče. Ko je bila hiša zgrajena, je bila
cesta ožja in manj prometna, glavni vhod v hišo je vezan neposredno na cesto, kar postaja pri
današnjih razmerah problem pri večini tovrstne gradnje.
12

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
Slika 11: Savinjsko-kozjanska regija
Vir: Sendi R. in Cotič B., Priročnik za gradnjo družinske hiše v lastni režiji, 2007 Ljubljana, 29
Koroška regija – v nasprotju s kamnitimi kraškimi hišami prevladuje pri koroških les, ki ga
je tu povsod v izobilju. Običajno so iz kamna samo kleti, kar še pripomore k dramatičnosti in
lepoti te arhitekture. Če se na drugem koncu Slovenije na Krasu hiše običajno stiskajo pred
burjo in soncem v strnjene gruče, kraljujejo tu samotne domačije-celki, raztresene po
razgibanih gozdnih pobočjih. Značilni spremljajoči objekti ob kmetijah so oblikovani skrbno
in z občutkom za detajle. Na skici desno spodaj je poldrugo stoletje stara Makekova kašča na
Jezerskem.
Slika 12: Koroška regija
Vir: Sendi R. in Cotič B., Priročnik za gradnjo družinske hiše v lastni režiji, 2007 Ljubljana, 30
Dravska regija – tudi v tej, pretežno s kmetijstvom zaznamovani regiji, so včasih
prevladovale pritlične lesene hiše, krite s slamo, v katerih so bili pod eno streho in v istem
nivoju združeni stanovanjski in gospodarski prostori. Objekti so bili ravni-razpotegnjen dom,
dom na vogal (v obliki črke L) ali na dva vogala (v obliki črke U). V gričevnatem svetu so
prevladovala razložena naselja. Tu so večje domačije sestavljene iz več ločenih objektov.
13

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
Najbolj okrašena in izpostavljena je bila v tem primeru stanovanjska hiša. Na skici je
domačija iz Spodnje Kaple.
Slika 13: Dravska regija
Vir: Sendi R. in Cotič B., Priročnik za gradnjo družinske hiše v lastni režiji, 2007 Ljubljana, 30
Pomurska regija – tudi Pomurje je z različnimi arhitekturami izjemno bogata regija. Značilni
so domovi, grajeni na ključ (v obliki črke L) ali celo na kukel (v obliki črke U). Opazen je
tudi vpliv Madžarske, posebno pri bogatem in svojstvenem okrasju glavnih fasad. Lesena
skeletna konstrukcija, slamnata streha z velikimi napušči ter tla in stene iz zbite ilovice,
pomešane s slamo, predstavljajo nedosežen vzor in izziv za sodobno ekološko stanovanjsko
gradnjo.
Slika 14: Pomurska regija
Vir: Sendi R. in Cotič B., Priročnik za gradnjo družinske hiše v lastni režiji, 2007 Ljubljana, 30
14

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
Skoraj ni človeka na svetu, ki v toku življenja ne bi vsaj enkrat reševal svoje eksistenčne in
bivalne probleme. Vsi si želimo živeti in bivati v domu, ki je varen, zdravju prijazen, prijeten
za bivanje, estetsko lep, in prilagojen okolju.
V osnovi ločimo:
- hiše: enodružinske hiše, dvodružinske in večdružinske hiše
- javni objekti: bloki, šole, vrtci, telovadnice, pošte, trgovine, turistična naselja,
proizvodni objekti – hale, štale, ... .
slika 15:
Enodružinska hiša v Posočju,
arhitekturno prilagojena gradnji
(starejšim hišam) na tem področju
Vir: fotografija iz kataloga Marles-hiše,
2003
Glede trenda razvoja na trgih Evrope pa delimo hiše na:
- energetsko učinkovite, pasivne hiše, ničelne hiše in energetsko pozitivne hiše
- bio hiše
- inteligentne hiše
- montažne hiše iz lahke okvirne konstrukcije
- skeletne hiše
- blok hiše - brunarice
- bavarske hiše
15

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
1.2.1. ENERGIJSKO UČINKOVITA, ENERGIJSKO VARČNA (PASIVNA) HIŠA
V času, ko surovine postajajo vedno dražje in ko ljudem ni več vseeno kaj se dogaja z
uničevanjem narave in ko želijo živeti v prijetnem in zdravem okolju, poti vodijo do
ekonomične, kvalitetne, okolju prijazne, eksploatacijsko energetsko nepotrošne in racionalne
gradnje. Z drugo besedo, to je Energijskotsko učinkovita hiša. S takšno hišo oz. objektom ne
smemo potrošiti več kot 15 do 40 KW/m 2 leto oz. 1,5 do 4 l kurilnega olja/m 2 na sezono.
Podane so tudi zahteve določenih toplotnih izolacij sten, stropov, strehe, oken (koef. toplotne
prehodnosti manj kot 1 W/m 2 K in stekla Ug < 0,7 W/m 2 K), način ogrevanja, prezračevanje z
rekuperatorjem zraka, dodatno izkoriščanje toplotne energije, ... . Zrakotesnost objekta mora
biti manjša od 1,0 menjav zraka na uro.
slika 16:
Enodružinska hiša Griffnerhaus O sole
mio, arhitekt Matias Tuen, oblikovalec
swoch ur in avtomobila smart.
Vir: fotografija iz kataloga
Griffnerhaus, 2004
16

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
Pasivne hiše imajo ostrejše zahteve in lahko potrošimo max. 1,5 KW/m 2 leto toplotne energije
oz. 1,5 l kurilnega olja/m 2 na sezono. Tudi pasivna hiša oz. objekt ima predpisane zahteve
določenih toplotnih izolacij sten < 1,5 W/m 2 K, stropov U < 1,5 W/m 2 K, strehe U < 1,5
W/m 2 K, tla U < 2,0 W/m 2 K , oken (koef. toplotne prehodnosti manj kot 0,8 W/m 2 K in stekla
Ug =< 0,7 W/m 2 K), način ogrevanja – toplotna črpalka, prezračevanje z rekuperatorjem
zraka, dodatno izkoriščanje obnovljive toplotne energije – sončne energije, toplote zemlje,
vode, ... . Zrakotesnost objekta mora biti manjša od 0,6 menjav zraka na uro.
slika 17:
Prerez stenskega elementa
pasivne hiše in kompaktne
ogrevalne in prezračevalne
naprave
Vir: lastna fotografija, 2009
slika 18:
Osnovna konstrukcija iz »I«
nosilcev
Vir: Prospektni material, 2004
17

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
slika 19:
Pasivna hiša
Vir: lastna fotografija, 2009
Izredno pomembna je tudi lega pasivne hiše, saj ni vseeno ali leži na sončni legi, v regiji s
toplejšim ozračjem. Lahko je pasivna hiša na določeni parceli v določeni regiji npr. na
primorskem in samo nizkoenergijska hiša v Ljubljani.
Hišo oz. objekt pa je možno narediti glede porabe energije kot energijsko ničelno hišo oz.
energijsko pozitivno hišo. V tem primeru moramo vgraditi npr. sončne celice oz. fotovoltaiko
in oddajati energijo v omrežje.
1.2.2 GRADBENA FIZIKA – POTREBNA ENERGIJA ZA OGREVANJE OBJEKTA
Po novih predpisih, ki so začeli veljati junija 2002, je potrebno izračun gradbene fizike
priložiti v gradbeno dovoljenje.
Sam izračun se sestoji iz naslednjih delov:
Poraba energije za ogrevanje objekta = tranmisijke izgube objekta – sončni pridobitki - interni
pridobitki (+ % izkoristka vrste in sistema ogrevala oz. ogrevanja/v tujini) (KW/ m 2 na
sezono)
Izračun gradbene fizike za pasivne hiše pa se izračuna s programom PHPP, ki vključuje
ostrejše energijske parametre, zrakotesnost, rekuperacijo zraka, toplotno črpalko, … .
18

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
1.3 BIO HIŠA
V naglici razvoja tehnologije in zaradi psihične obremenitve ljudi na delavnih mestih, se
veliko ljudi zateka v naravo. Tako je vedno zanimivejša bio gradnja. Vsaj malo prostega časa
preživeti kvalitetno v objemu naravnih, okolju prijaznih bio materialov.
slika 20:
Bio gradnja – bio materiali
Vir: učni materiala Marles-hiše
d.o.o, 2004
Je hiša, ki je enostavna, zgrajena oz. sprojektirana po čim večjem približevanju naravnim fiziološkim
zakonitostim in iz naravnih materialov ali materialov predelanih z minimalno porabljene energije. Če
želimo izdelati bio hišo, moramo izpolniti bio življenski krog, s tem pripomoremo k manjšemu
obremenjevanju okolja. Tudi samo vzdrževanje klime objekta in eksploatacija hiše je cenejša. V takšni
iši je bivanje prijetno.
19

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
slika 21:
Življenski krog gradnje
Vir: učni materiala
Marles-hiše d.o.o, 2004
slika 22: Bio hiša
Vir: EXPO 2000 v Hannovru
20

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
1.4 INTELIGENTNA HIŠA
Celoten objekt nadzoruje računalnik. Vse varnostne naprave, zunanja in notranja tipala, posebne
elektro instalacije z veliko elektronskimi deli, ogrevanje, hlajenje, zapiranje in odpiranje oken, rolet,
polken, osvetljevanje objekta, nadzor hi-fi naprav, ..., so med sabo povezane in vnaprej sprogramirane
na delovanje. Elektro sistem je narejen v krogu po objektu – BUS sistem tako, da ima vsak razdelilec,
stikalo, vtičnica, … svoj senzor. Sistemi so preneseni iz napeljav v letalih. Pri takšnih sistemih lahko
pride do več problemov delovanja: neobvladovanje tehnike, udar strele, udar večje napetosti v
tokovnem omrežju. Ti sistemi dosegajo zelo visoko nabavno (zaradi okvar tudi vzdrževalno) vrednost
in se lahko ti sistemi tudi dražji od vrednosti samega objekta.
slika 25:
Material elektro
napeljav za
intelegentno hišo
Vir: Priporočila
Rosenheimskega
instituta, 2001,
Nemčija
1.5 MONTAŽNA HIŠA IZ LAHKE OKVIRNE KONSTRUKCIJE
slika 26:
Sestava stenskega elementa iz lahke
okvirne konstrukcije v proizvodnji
Vir: Interno gradivo Marles-hiše, 2004
21

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
slika 27:
Montaža hiše iz lahke okvirne
konstrukcije
Vir: Lastna fotografija, 2004
Ta način gradnje velja kot najzaneslivejši način gradnje v Evropi. Za postavitvijo takšne hiše
garantira podjetje s svojim premoženjem. Prednost je tudi v hitrosti gradnje, saj se uporabljajo
suhi materiali in lahko gradimo brez čakanja na sušenje le teh. Sama vgradnja materialov
poteka v proizvodnji v klimatsko uravnanih pogojih. Materiali so certificirani, postopki
izdelave in material pa redno kontrolirajo pooblaščeni Inštituti.
slika 28:
Bungalov – montažni objekt
zgrajen iz lahke okvirne
konstrukcije
Vir: Lastna fotografija, 2004
Montažne hiše ali pa javni objekti zgrajeni iz lahke okvirne konstrukcije so lahko pritlični ali pa celo
velikosti oz. višine do pet nadstropij. So energijsko varčni in primerni za gradnjo energijsko varčnih
objektov.
V Sloveniji se uvaja energetska izkaznica stavbe (podobno kot homologacija in prometno dovoljenje
vozila). Npr. lastnik stavbe z energetsko izkaznico pri prodaji nepremičnine bo lahko dokazoval
kvaliteto stavbe z energetsko izkaznico.
22

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
slika 29 in 30: Energetska izkaznica objekta Zdravstveni dom Fram iz lahke okvirne konstrukcije
Vir: Interno gradivo Marles – hiše, 2004
23

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
1.6 SKELETNA HIŠA
Osnova objekta so lepljeni leseni nosilci, preklade in stebri. Velike odprtine pa so izpolnjene z
okni, balkonskimi vrati, samim steklom ali pa s stenami. Takšne hiše ne moremo šteti v
energijsko varčne hiše.
slika 31:
Osna konstrukcija – lepljen les
skeletne hiše
Vir: Lastna fotografija, 2004
slika 32:
Skeletna hiša
Vir: Fotografija koledarja Hufhaus,
2004
Skeletne hiše so estetsko in vizualno zelo atraktivne.
24

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
slika 33:
Prerez stene konstrukcije skeletne
hiše
Vir: Lasten izris, 2004
25

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
1.7 BLOK HIŠA - BRUNARICA
Brunarice so zgrajene iz lesenih brun. Dodatno so lahko toplotno izolirane na notranji ali na
zunanji strani in obdelane z opažem ali kakšno drugo oblogo na notranji strani. Brunarice so
estetsko izredno lepe in izdelane iz naravnega materiala – lesa.
Brunarice smatramo na osnovi preizkusov simulacij potresa in izračunov kot potresno
najobstojneše hiše.
Prva leta po gradnji brunarice se le ta posede za cca. 8 cm. Zaradi tega moramo vgraditi
stavbno pohištvo z vijaki posebej na vložne letve in trioplex trajnoelastičnimi tesnili, da ga
konstrukcija ne stisne in ohranimo paro ter zrakotesnost.
slika 34: Prerez stene konstrukcije brunarice in fotografije brunaric
Vir: Prospektni material, 2001
1.8 BAVARSKA HIŠA
Posebnost bavarskih hiš je lesena okvirna konstrukcija in medprostor izpolnjen z materiali za
gradnjo sten. Ta tip hiš je dobil ime po hišah na Bavarskem-
26

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
slika 35: Stara bavarska hiša
Vir: Prospektni material, 2001
slika 36: Novogradnja iz lahke okvirne
konstrukcije – kopija stare bavarske hiše
Vir: Prospektni material, 2001
Notranjost bavarske hiše je prijetnega domačega izgleda, z močnimi tramovi in stebri pod
lesenimi oblogami stropa in notranjim lesenim nelakiranim pohištvom.
slika 37: Notranjost bavarske hiše
Vir: Prospektni material, 2001
27

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
1.9 JAVNI OBJEKTI
slika 38: Lesarški šolski center v Mariboru – kombinacija klasične in montažne gradnje
Vir: Lastna fotografija, 2005
slika 38: Gostinski lokal prehrambene verige Mc Donalts v Ljubljani izdelan iz montažne lahke okvirne
konstrukcije
Vir: Lastna fotografija, 2007
28

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
2. KONSTRUKCIJSKI DELI OBJEKTA - HIŠE
2.1 TEMELJI
Pravilno izvedeni in pravilno dimenzionirani temelji so pogoj za stabilnost objekta oz. hiše.
Ločimo več vrst temeljev:
1. pasovni temelji
2. točkovni temelji
3. plavajoče plošče
2.1.1 PASOVNI TEMELJI
Pri nas normalna izvedba armiranobetonskega temeljenja. Temelji morajo biti dimenzionirani tako, da
segajo 80 cm v teren, da so v coni, ki pozimi ne zmrzne. Pri geološko zahtevnejših terenih in pri
objektih večjih višin in mas, pa moramo temeljenje posebej statično izračunati in jih izvesti po teh
izračunih.
slika 39: Fotografija enodružinske hiše
Vir: Lastna fotografija, 2001
29

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
slika 40: Vertikalni prerez enodružinske hiše – vidni pasovni temelji
Vir: Lasten izris, 1995
slika 41: Horizontalni prerez enodružinske hiše – vidni pasovni temelji
Vir: Lasten izris, 1995
30

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
slika 42: Horizontalni prerez pasovnega temelja
Vir: Prospektni material, 2001
2.1.2 TOČKOVNI TEMELJI
Točkovni temelji se pri nas izvajajo kot temelji podpornih stebrov, nadstrešnic za avtomobile,
manjših montažnih vikendov, kozolcev, ograj in podobno. V Skandinavskih državah in
ponekod v Ameriki pa je takšno temeljenje čisto normalna izvedba. Prednost je v možnosti
izvedbe dosti boljše toplotne in hidroizolacije tal. S takšno izvedbo temeljenja in dodatno
gradbeno-fizični zaščito se v določenih deželah uspešno bojujejo proti termitom.
slika 43: Propadajoći
armiranobetonski
temelji
Vir: Lastna fotografija,
2001
31

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
slika 44: Točkovni temelji lesenega vikenda
Vir: Prospektni material Krivaja, 1987
32

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
2.1.3 PLAVAJOČE PLOŠČE
Se izvedejo v armiranobetonski izvedbi na utrjeno nasutju debeline minimalno 80 cm. Plavajoče
plošče so posebej primerne za močvirne terena. Npr. pri nas na barju v Ljubljani in okolici. Izvedba je
cenovno dražja od pasovnih temeljev.
slika 45: Kontrola položene
armature pred betoniranjem
plošče
Vir: Lastna fotografija, 2009
slika 45: Plavajoča plošča (za pasivno hišo) na 40 cm toplotne izolacije - ekstrudiranega stirudurja
Vir: Lastna fotografija, 2009
33

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
2.2 STENE
2.2.1 STENE ZIDANE IZ KAMNA
Klasična zidava v predelih Primorske in Notranjske, kjer je osnovno gradbeno sredstvo
kamen. Izredno dobro kljubuje vročini, saj ima zelo dolg fazni zamik in močno akumulacijo.
V naših krajih uporabljamo granit za gradnjo oz. izdelavo cokla kleti.
slika 46: Staro jedro primorske vasi zidane iz avtohtonega materiala - kamna
Vir: Lastna fotografija, 2009
2.2.2 BETONSKE STENE Z ARMATURO
Poslužujemo se jih v primerih gradnje pod nivojem zemljišča, včasih vodo nepropustnih
konstrukcijah za izdelavo raznih nosilnih stebrov, estetsko lepo oblikovanih stebrov, cimsov,
preklad, ... .
34

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
slika 47: betonske stene
Vir: Prospektni material, 2001
2.2.3 STENE IZ LESA - BRUN - BLOK HIŠE (BRUNARICE)
Osnova konstrukcije so bruna, ki so istočasno tudi lice oz. fasada hiše. Pri vikend hišicah so
lahko bruna tudi notranji zaključek objekta. Pri stanovanjskih hišah, kjer potrebujemo večjo
toplotno izolacijo pa dodatno na bruna v notranjosti pritrdimo dodatne letve, prostore med
njimi izoliramo s toplotnoizolacijskim materialom in obložimo notranjost z lesenimi,
mavčnimi ali katerimi drugimi oblogami. Postavitev osnovne konstrukcije iz pripravljenih
brun traja malo dalj časa in nas pri tem lahko ovira slabo vreme.
slika 48: Notranja obdelava toplotno izolirane
brunarice
Vir: Prospektni material, 2001
35

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
slika 49: Toplotnoizolacijska stena iz lesenih brun
Vir: Prospektni material, 2001
2.2.4 BUTANE (ŠTESANE) STENE IZ ILOVICE
Iz takšnih sten so narejene starejše hiše. Gradijo se tako, da se obojestransko opažijo. Stene so
debeline 30 cm in več, celo do 1 m, v notranjosti sten so prepredene veje. Toplotna izolacija
je solidna. Iz zunanje strani je izvedena klasična fasada, notranja stran pa je ometana prav
tako z ilovico ali apneno malto. Ravnost oz. navpičnost takšnih sten je vprašljiva.
V sedanjem času se ponovno pojavlja tovrstna gradnja kot bio gradnja. Velik bum so notranji
ometi iz ilovice in žagovine. Njihova prednost je veliko dihanje oz. sprejemanje in oddajanje
vlage, posredno s tem pa prijetno bivanje.
slika 50: Butane – štesane stene
Vir: http://www.katarinablog.si/2009/11/27/nekaj-zakasnelih-slikko-je-bila-moja-hisa-se-gradbisce/2001
36

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
2.2.5 STENE IZ BETONSKIH ZIDAKOV
V največji meri gradimo kleti in podstavke pod nivojem zemljišča ali tudi do prve plošče hiše
oz. objekta. Imajo veliko nosilnost. Stene iz betonskih zidakov so toplotno slab izolator, zato
jih moramo dodatno dobro toplotno izolirati in ločiti od zemljin z dobro hidroizolacijo. Se pa
neprimerno boljše obnašajo na vlago kot opečni zidovi (zidovi iz opek iz žgane gline).
slika 51: Betonski zidak
Vir: http://www.opeka.si/gradbeni_material_zidaki.php, 2010
2.2.6 STENE IZ POLNE OPEČNE OPEKE
Starejše hiše, vile in objekti, ki so bili zidani pred in takoj po drugi svetovni vojni so grajeni z
polno opeko (žgana opeka iz ilovice - gline). Zidovi so debeline 40 in več cm. Zaščita zidov
je bila zunaj klasična fasada, znotraj pa omet iz ilovice ali apneno-cementni omet.
slika 52: Polni opečni zidak
Vir: http://www.njegac.si/prodajni-program/zidaki/unipor/polna-opeka.html, 2010
37

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
2.2.7 STENE IZ VOTLE OPEČNE OPEKE
V času po drugi svetovni vojni pa vse do sedaj in še sedaj še veliko gradimo objekte in hiše z
votlo opečno opeko. Uporabljamo jo za gradnjo nad nivojem zemljišča do strehe in kot
pregradne stene v kleteh. Zidovi iz votle opečne kritine so lahko nosilni in pregradni zidovi,
že delno toplotno izolacijski, vendar sedanjim predpisom (skok opeka) komaj zadovoljujejo
ob obilo dodatne toplotne izolacije.
sliki 53: Montažne stene iz opeke
Vir: Prospektni material, 2001
2.2.8 STENE IZ VOTLE TOPLOTNO IZOLACIJSKE OPEČNE OPEKE
V zadnjem času so se na tržišču pojavili proizvajalci izolacijske opečne opeke. Opeke so
debeline minimalno 30 cm z veliko prekati in spojnimi žlebovi. Paziti pri tej opeki je
potrebno, da se sestavlja v zid natančno in povezuje z delno izolacijsko malto. Tudi pri
izpostavljenih delih, robovih, statičnih ojačitvah (armiranobetonskih prekladah), stenskih
zaključkih betonskih plošč se moramo posluževati priporočil in navodil proizvajalca, da na
teh mestih ne naredimo popolnega neizoliranega toplotnega mostu. Na te zidove je prav tako
potrebno od zunaj zaključiti s toplotno izolacijsko fasado.
38

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
slika 53: Toplotnoizolacijska opečna
opeka
Vir: Prospektni material, 2004
2.2.9 STENE IZ PLINSKEGA BETONA
Zidaki so iz penjenega betona, lahki, enostavno se gradijo z posebnim lepilom, enostavno
oblikujejo z žago, dolbejo, vrtajo, … . Pri izdelavi toplotnoizolacijske fasade je potrebno
paziti, da je fasada dovolj paro odprta.
Notranjost prostorov lahko samo zakitamo z lepilom in armaturno mrežo ter pobarvamo z
notranjo barvo.
slika 54: Plinsko-betonska opeka
Vir: Prospektni material, 2004
39

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
2.2.10 STENE IZ ZIDAKOV IZOLACIJSKIH MATERIALOV
To so stene iz izolacijskih zidakov, ki so v večini primerov sestavljeni iz stiropora in
heraklitnega oboda. Heraklit se je v petdesetih letih prejšnjega stoletja uporabljal kot material
za toplotno izolacijo. Narejen je iz lesenih sekancev in oblancev utrjenih s cementno tekočo
malto.
Votla notranjost se v zidu zalije z betonom, če pa je potrebno pa se doda še jeklena armatura.
slika 55: Toplotnoizolacijski zidaki
Vir: Prospektni material, 2007
2.2.11 MONTAŽNE STENE IZ LAHKE OKVIRNE KONSTRUKCIJE
Sistem izdelave sten iz lahke okvirne konstrukcije je pri nas najbolj razširjen. Velik del
izdelave je v proizvodnji, montaža je z dvigali in kratkotrajna, tako da večina dela opravimo
v zaprtih prostorih pri kontrolirani klimi, Vreme minimalno vpliva na postavitev hiše oz.
objekta. Objekt je kvalitetne izvedbe z možnostjo dobre toplotne izolacije, tako, da lahko
dosežemo glede toplotne zaščite energetsko varčno hišo (pasivno hišo), pri uporabi naravnih
materialov pa lahko preidemo tudi v bio hišo.
40

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
slika 56: Vertikalni prerez montažne bio hiše iz
lahke okvirne konstrukcije
Vir: Interno gradivo Marles-hiše d.o.o, 2004
slika 57: Fotografija montažne hiše Nobel
Vir: Interno gradivo Marles-hiše d.o.o, 2004
41

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
2.2.12 SESTAVLJENE – VEČPLASTNE STENE
Večplastne stene oz. gradnja je cenovno najdražja, vendar zagotavljajo izjemno prijetno
notranjo bio klimo.
slika 58: Gradnja večplastne hiše
Vir: Prospektni material, 2004
slika 59: Večplastna stena
Vir: Prospektni material, 2004
42

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
2.3 STROPOVI
2.3.1 BETONSKI Z ARMATURO
Se izvajajo v določenih primerih na kleteh hiš ali pa na iz opeke zidanih objektih večjega
razpona. Toplotno so slabo izolativni. V primeru požara popustijo oz. se trajno deformirajo
zaradi plastičnosti jekla že pri 500 o C.
slika 59: Betonski strop
Vir:
http://www.bolha.com/oglas382770725/s
lika1/gradbene-storitve-ljubljana,2010
slika 60: Betonski obok tunela
Vir: Prospektni material, 2004
43

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
2.3.2 NORMA STROPOVI
V največ primerih pri zidanih objektih ali stavbah izvajamo norma stropove. Sestavljeni so iz
nosilnih armiranobetonskih nosilcev zalitih v opečno podlago, ki se izpolnijo z votlimi polnili.
Vse to zalijemo z betonom, dodatno v beton pa vtopimo še armaturne mreže. So lažji za
izdelavo, saj porabimo manj dodatnega podložnega materiala. Tudi toplotno izolacijsko so v
primerjavi z betonsko armiranimi stropovi dosti ugodnejši.
slika 61: Norma strop - montažni
Vir: Prospektni material, 2004
44

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
slika 62: Norma strop
Vir: Prospektni material, 2004
2.3.3 LESENI STROPOVI
So enostavne in hitre izvedbe, toplotno jih je možno zelo dobro izolirati. V veliko primerih
uporabljamo vzdolžno in debelinsko spojen les. Prednost takšnih nosilcev je v kvalitetnejšem
lesu, optimizaciji materiala glede oblike in povečanje nosilnosti. Potruditi pa se moramo pri
zvočni izolaciji – rešiti moramo pohodni oz. udarni zvok. Rešimo jo lahko z uporabo
podložnih tesnil ali pa izdelavo zvočno izolirnega estriha oz. poda.
slika 63: Lesen lepljen nosilec
Vir: Prospektni material, 2008
45

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
slika 64: Stropno-strešni element iz lepljenega lesa
Vir: Prospektni material, 2008
2.3.4 OBEŠENI STROPOVI
Uporabljajo se v veliki meri pri javnih objektih in pri manjših objektih za zniževanje višine
prostorov. So navadne izvedbe, specialne za povečanje požarne odpornosti, povečanje
akustičnosti prostorov itd. V te stropove lahko vstavimo svetila in dobimo estetsko lep videz.
Z visečimi stropovi, posebej pri javnih in investicijskih objektih, zakrijemo vse instalacije, ki
so razpeljane po praznem prostoru nad stropom.
Posebno pozornost je potrebno usmeriti na pravilno izvedbo zagotovitve požarne odpornosti
in požarne varnosti.
46

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
slika 65: Obešen specialni strop s požarno odpornostjo 90 min
Vir: Prospektni material, 2008
47

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
2.4 STATIKA
2.4.1 UVOD
Statika konstrukcij je veda, ki se ukvarja z analizo konstrukcij, tako da so varne in koristne za
uporabo. Zadeva po varnosti se mora izpolniti na način, da je konstrukcija sposobna služiti
svojemu namenu z vloženimi minimalnimi stroški. Koncept konstrukcije tako izhaja iz
sodelovanja več vrst strokovnjakov, tako da je konstrukcija funkcionalna, estetska in
ekonomična.
Detajlno načrtovanje konstrukcije izhaja iz več študij, ki zajemajo planerje mest, investitorje,
uporabnike, arhitekte in druge inženirje. Na splošno je arhitekt odgovoren investitorju,
konstrukter bo sodeloval z arhitektom kot enakopravni partner pri zasnovi, pri nekaterih
konstrukcijah, kot so npr. industrijski objekti, športne dvorane, mostovi in druge, bo
konstrukter imel večji ali manjši vpliv na izbiro konstrukcije in bo arhitekt le estetski
oblikovalec detajlov.
Karkoli že, konstrukter je le en člen v celi verigi strokovnjakov pri zasnovi konstrukcije.
Danes je neopravičeno zapostavljen v začetnih fazah projektiranja, češ, da so dimenzije
konstrukcije narekovane s toplotnimi in akustičnimi zahtevami, čeprav se da konstrukcija z
minimalnimi napori konstrukterja in drugih strokovnjakov zelo poceniti.
Ko je konstrukcija začetno oblikovana, mora konstrukter narediti približen izračun obtežb in
napetosti v vseh elementih kakor tudi deformacij elementov in konstrukcije v celoti. Ta
prelimenirani statični izračun pokaže, kje in kako lahko konstrukcijo izboljšamo in pocenimo.
Zgodi se, da je začetni koncept neekonomičen in moramo konstrukcijo spremeniti v celoti ali
v posameznih elementih konstrukcije.
Proces preliminiranega izračuna se mora ponavljati tako dolgo, da bo konstrukcija kot celota
optimalna z vseh pogledov in šele nato pristopimo h končni analizi konstrukcije in
dimenzioniranja. Celoten proces statične analize torej sestoji iz:
- začetne zasnove
- preliminiranega dimenzioniranja
- morebitne spremembe elementov konstrukcije ali celotne konstrukcije
(optimizacija)
- končne analize konstrukcije in dimenzioniranja
Očitno je, da je statika in projektiranje tesno povezana in da vsaka sprememba dimenzij
elementov spremeni tudi prostorsko razporeditev kakor tudi težo elementov konstrukcije in da
je to v bistvu iterativen proces, ki je interaktiven med vsemi projektanti, zato raje rečemo, da
konstrukcijo analiziramo, sam postopek pa se imenuje analiza konstrukcij.
V vsakem primeru je statika konstrukcij orodje za dobro projektiranje, kar pa naši projektanti
(arhitekti) v glavnem pozabljajo in že zaključeno projektantsko fazo dajo v dimenzioniranje
konstrukterju, ki je zato soočen z že fiksnimi dimenzijami in praktično nima vpliva na
osnovni koncept zasnove.
48

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
2.4.2 REŠEVANJE STATIČNO DOLOČENIH NOSILCEV
2.4.2.1 Nosilec z ravno osjo – prostoležeči nosilec obremenjen z zvezno obtežbo
Slika 66: Prostoležeči nosilec in diagrami
Vir: Branko S. Bedenik, Statika konstrukcij – Maribor: Fakulteta za gradbeništvo, 1998
obtežna funkcija q(x) = q = konstanta
A – nepomična podpora
B – pomična podpora
Q(x) – prečne sile
M(x) - momenti
EIφ - zasuk
EIy - pomik
X A , Y A , Y B – sile, ki delujejo na podpori A in B v določenih smereh
Z neposredno integracijo obtežbe (obtežne funkcije) z uporabo znanih robnih pogojev
izvrednotimo obtežno enačbo za prečno silo v poljubnem prerezu. Vidimo, da gre za enačbo
premice.
Q x = -q•x + Y A = (q•L/2) - q•x
pri x = 0 → Q x = Y A
49

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
pri x = L → Q x = - Y B
Pri drugem integriranju dobimo upogibni moment:
M x = (qLx/2) – (qx 2 /2)
pri x = 0 → M = 0
pri x = L → M = 0
pri x = L/2 → M = Mmax = qL 2 /8
Če integriramo moment, dobimo zasuk:
(dφ/dx)EI = -M x
EI•φ = (qx 3 /6) – (qLx 2 /4) + (qL 3 /24)
pri x = 0 → φ A = qL 3 /24•EI
pri x = L → φ B = - (qL 3 /24•EI)
Integriramo zasuk in dobimo upogib:
EI • (dy/dx) = φ
Maksimalen upogib bo tam, kjer je zasuk enak nič (ker je zasuk odvod upogiba).
EI•y = (qx 4 /24) – (qLx 3 /12) + (qL 3 x/24) (enačba upogibnice)
y max = qL 4 /384 • EI
50

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
2.4.2.2 Konzola obremenjena z enakomerno zvezno obtežbo
Slika 67: Konzolni nosilec z diagrami notranjih sil
Vir: Branko S. Bedenik, Statika konstrukcij – Maribor: Fakulteta za gradbeništvo, 1998
Izhajamo iz osnovne diferencialne zveze med obtežbo in prečno silo:
(dQ/dx) = - q(x)
dQ x = -q(x) • dx = - q • dx
Q x = - q • x + C 1
Konstanto določimo iz robnih pogojev za prečno silo, ki je na prostem koncu nosilca enaka
nič:
pri x = 0 → Q A = 0 = Q X
Q X = - q • x
Zveza med prečno silo in upogibnim momentom je podana z enačbo:
(dM x /dx) = Q x
51

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
dM x = Q x • dx = - q • x • dx
M x = - q • (x 2 /2) + C 2
pri x = 0 → M A = 0 → C 2 = 0
M x = - q • (x 2 /2)
Če sedaj integriramo upogibni moment, dobimo zasuk, ki je:
- EI • φ = (qL 3 /6) – (qx 3 /6)
Maksimalni zasuk je na koncu nosilca pri x = 0:
φ MAX = (qL 3 /6 • EI)
Sledi integracija zasuka, iz tega dobimo enačbo upogibnice, ki znaša:
EI • y = - ( (qL 3 x/6) – (qx 4 /24) – (qL 4 /8))
Upogibek in maksimalna vrednost pri x = 0:
y MAX = (gL 4 /8 • EI)
52

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
2.5 OSTREŠJA – STREHE
2.5.1 KLASIČNO OSTREŠJE – HLADNO PODSTREŠJE
Pri izvedbi strešne konstrukcije s hladnim podstrešjem prostori podstrešja niso bivalni.
V zadnjem času se ponovno vedno več ostrešij na stanovanjskih hišah izvede na klasičen
način. To je izvedba s špirovci, legami, stolom, ... . Prednost takšnega ostrešja je, da lahko
enostavno naknadno z notranje strani obdelamo mansardo in dobimo lepe mansardne bivalne
prostore.
slika 68: Tloris klasičnega ostrešja
Vir: Tloris in prerezi strehe, Marles, 2001
slika 69: Stroj za izdelavo ostrešij
Vir: Marles proizvodnja, 2007
53

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
slika 70: Agregati in rezilna orodja na
stroju za izdelavo ostrešij
Vir: Marles proizvodnja, 2007
slika 71: Možne vezi in spoji izdelani na
stroju za ostrešja
Vir: Prospektni material, 2007
54

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
2.5.2 KLASIČNO OSTREŠJE – OBDELANA MANSARDA
Strešna konstrukcija pri obdelani mansardi je identična konstrukciji s hladnim podstrešjem, le
da imamo v tem primeru bivalno podstrešeje. Prazen prostor med špirovci moramo dodatno
izolirati s toplotno izolacijskimi materiali, dodatno zapreti z notranje strani s parno zaporo ali
oviro in oblogami. Pri izvedbi moramo paziti, da imamo pravilno izvedeno prezračevanje pod
strešno kritino.
slika 72: Obdelava klasičnega ostrešja v mansardno stanovanje
Vir: Prospektni material, 2008
55

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
2.5.3 PALIČASTO OSTREŠJE IZ LESA
Uporablja se predvsem za premostitev večjih razponov in istočasno služi kot stropna
konstrukcija za obešen strop. Finančno cenena izvedba. Posebno pozornost je potrebno
nameniti požarni zaščiti, kajti le poškodba nekaj vmesnih nosilcev zruši konstrukcijo, se pravi
streho in strop, te pa pri porušitvi lahko zrušita še stene. Les je izredno tankih presekov, vitek,
čez čas popolnoma suh in hitro pregori.
slika 73: Ostrešje iz paličastih nosilcev in vezna plošča
slika 74: Vezna plošča
Vir: Prospektni material, 2004 Vir: Prospektni material, 2004
slika 75: Montaža ostrešje iz paličastih nosilcev slika 76: Montaža ostrešje iz paličastih nosilcev
Vir: Prospektni material, 2004 Vir: Prospektni material, 2004
56

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
2.5.4 OSTALA OSTREŠJA RAZLIČNIH IZVEDB IN IZ RAZLIČNIH MATERIALOV
So lahko izvedbe različnih konstrukcij in oblik (žagaste, stožčaste, ...) iz različnih materialov
(armiranobetonska, jeklene, iz lepljenih i nosilcev, ...) Vsa ta ostrešja so narejena po posebnih
zahtevah in morajo biti statično preračunana. Vsekakor preračunana, da je poraba lesa
minimalna.
slika 77: »I« nosilci
Vir: Prospektni material, 2009
slika 77: Lepljeni nosilci
Vir: Prospektni material, 2009
slika 78: Sestavljeni
nosilci
Vir: Prospektni
material, 2004
57

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
2.5.5 OBNOVA HIŠE – STREHE NA STARIH OBJEKTIH IZ LAHKE OKVIRNE
KONSTRUKCIJE
2.5.5.1 Objekt iz lahke okvirne konstrukcije in njihova tradicija
Hiše in javni objekti iz lahke okvirne konstrukcije imajo v Sloveniji petdeset letno tradicijo.
Začetki montažne gradnje segajo v leto 1960.
V tem času je nekaj vgrajenim materialom na hišah in javnih objektih iztekla življenjska
doba, posebej je to opaziti pri kritinah. Zaradi varčevanja z denarjem in nekvalitetnih
materialov kritin, so se velikokrat vgrajevale na objekte kritine, ki so propadle dosti hitreje oz.
so v dosti slabšem stanju od objekta.
Pojavlja se vprašanje, kako kvalitetno in najceneje sanirati streho oz. menjati kritino, katera
opravila moramo opraviti in dodatna dela, ki jih je smiselno opraviti, da izboljšamo kakovost
objekta.
2.5.5.2 Nova kritina
Hiše in javni objekti iz lahke okvirne konstrukcije imajo v večini primerov stropno-strešno
konstrukcijo izvedeno s paličnimi nosilci z malimi nakloni, torej imajo hladno podstrešje. Kot
kritina se je v največ primerih uporabljala salonitna kritina, ki je imela življenjsko dobo 15 do
20 let.
slika 79:
Prerez strešno-stropne konstrukcije izvedene s paličnimi
nosilci
Vir: Lasten izris, 2004
Na tržišču obstaja ogromno vrst kritin, tako, da se je težko odločiti, kaj izbrati. V prvi vrsti je
potrebno upoštevati lokacijske zahteve, zahteve gradbenega dovoljenja in estetike vklopitve
strehe v okolje. Za naše hiše in objekte priporočamo kritine, ki so primerne za male naklone
in niso težje od obstoječe kritine in sicer:
- Valovitke - vlakno-cementna plošča brez azbesta
- Ravna kritine - vlakno-cementna plošča brez azbesta
- Bitumenske skodle - tegola
- pločevinaste kritine: iz pocinkane pločevine, aluminijaste pločevine, bakrene
pločevine
- kritine iz pocinkane pločevine in oblite z epoksidno smolo in naravnim granulatom
V primeru uporabe kritine, ki je težja od obstoječe kot sta na primer
- betonska kritina in
- opečna kritina
je potreben statični preračun ostrešja.
58

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
Po vaši želji pa lahko izvedete streho s kritino iz lesenih skodel, slame, … .
Pri menjavi kritine priporočamo, da se obstoječe strešne letve demontirajo, izvede se
sekundarna streha, zračne letve, in na novo pritrdi nove in zdrave obstoječe strešne letve. Prav
tako se morajo izvesti tudi nova kleparska dela (novi žlebovi in odtočne cevi, nove žlote,
veterne in odkapne obrobe, … .)
Izvedbo zaupajte izvajalcem, ki imajo licence proizvajalcev materialov za vgradnjo njihovih
materialov. Strogo je potrebno upoštevati navodila proizvajalcev vseh materialov, ki jih boste
uporabili pri obnovi strehe.
Pri obnovi ostrešja zaradi uporabe varilnih aparatov, brusilk in gorilnikov pride do nastanka
odprtega ognja kar lahko povzroči nastanek požara saj je na podstrešjih in ostrešjih les suh v
veliko primerih pa se je na podstrešjih v letih nabralo veliko prahu.
2.5.5.3 Izdelava sekundarne kritine
V veliko primerih objekti sploh niso imeli sekundarne strehe oziroma je v zadnjih letih razvoj
materialov za sekundarne kritine izredno napredoval zato priporočamo zamnejavo le teh.
Izdelava sekundarne strehe je lahko izvedbe samo z difuzijsko odprto folijo, kombinacijo
podlage npr. podeskana streha, vodoodporna vezana plošča ali lesena plošča z orientiranimi
vlakni (t.i. OSB plošče) in difuzijsko odprte folije ali pa sekundarna streha iz betumenskih
lesnovlaknenih plošč.
Kot sekundarno kritino lahko uporabimo kar že obstoječo začasno kritino (npr.
betuminizirane lesnovlaknene valovitke) ali že staro obstoječo kritino.
V primeru odločitve za uporabo folije, moramo izbrati folijo, ki je paropropustna oz.
difuzijsko odprto folijo, s faktorjem difuzijskega upora Sd enakim ali manjšim od 0.02 m.
Glede na to, da je strošek folije v celotni investiciji zanemarljiv strošek, vam svetujemo, da
naj bo pri izbiri le te, glavno vodilo preverjena kakovost in ne cena.
Pri izdelavi sekundarne strehe, moramo pravilno izvesti zračenje med sekundarno streho in
kritino. Izvesti moramo dovolj velike zračne kanale, dovolj velike vhodne in izhodne
odprtine. Posebej pozorni pa moramo biti pri zračnih kanalih oz. vhodno-izhodnih odprtinah
pri strešnih oknih, dimnikih, raznih strešnih zamikih in drugih detajlih, ki se na vsaki strehi
pojavijo.
2.5.5.4 Dodatna toplotna izolacija
V Sloveniji smo sprejeli novi Pravilnik o toplotni zaščiti stavb, ki predpisuje boljšo toplotno
zaščito objektov . V skladu s tem je pri menjavi kritine in obnovi ostrešja, smiselno dodatno
toplotno izolirati tudi strop. S tem posledično porabimo manj energije, varujemo okolje,
znižamo stroške ogrevanja in izboljšamo bivalno klimo v prostorih pozimi in poleti.
59

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
Pred polaganjem dodatne izolacije pa je na hišah in objektih potrebno izvesti še nekaj priprav:
- Odstraniti je potrebno strešno lepenko
- Prekontrolirati je potrebno elektroinstalacijo v območju stropa in jo po potrebi
obnoviti, prekontrolirati grelnike vode, če so na podstrešjih in el. ventilatorje
- Prekontrolirati je potrebno vse izpuste na podstrešje in jih po potrebi obnoviti,
vključno z dimnikom
- Demontirati pohodni pod
- S pomočjo lesenih podlog dvigniti mesta na stropnih pasnicah za pritrditev pohodnega
poda
- Pritrdimo demontiran pohodni pod
Za izolacijo imamo na razpolago veliko sodobnih materialov in dognanj v gradbeni fiziki.
Uporabimo lahko izolacije kot so:
- mineralna volna (kamnita ali steklena mineralna volna)
- celuloza oz. celulozna vlakna
- toplotnoizolacijske lahke lesne plošče
- konoplja, lan
- ovčja volna
- kokos
Skupna debelina izolacije naj bo minimalno 20 cm ali več odvisno od toplotno izolacijskih
lastnosti izbrane izolacije. Izolacijo položite skrbno in natančno v skladu z navodili
proizvajalca.
Le tako izvedena sanacija strehe oz. menjava kritine bo garancija za nadaljnje dolgoletno
brezskrbno prijetno, cenovno ugodno in udobno življenje v montažnih hišah.
60

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
2.5.6 KRITINE
2.5.6.1 Salonitna valovita kritina – valovita kritina brez azbesta
Veliko se je uporabljala po letu 1960. V sestavi materiala se je nahajal tudi azbest, katerega
prah se ne razgrajuje v pljučih. Pri menjavi te kritine, je smiselno staro kritino odstraniti na
deponijo. Z najmanj težav jo lahko nadomestimo z novo brez azbesta.
slika 80:
Salonitna valovitka in valovitka brez azbesta
Vir: Prospektni material, 2004
slika 81: Glatki eternit brez azbesta
Vir: Prospektni material, 2004
2.5.6.2 Opečna kritina – različnih oblik ali je to bobrovec, eno-zareznik, dvo-zareznik,
korci, gladka kritina, je estetsko izredno lepa, uporablja se v urbanih naseljih in tudi po vaseh.
61

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
Material ilovica oz. glina se samo žge, posledično se porabi malo energije za obdelavo in se
smatra kot material za bio gradnjo.
slika 82: Opečna kritina bobrovec
Vir: Prospektni material, 2004
slika 83: Opečna kritina korci
Vir: Prospektni material, 2007
2.5.6.3 Betonska kritina – Je težka kritina, zanjo rabimo večji naklon strehe in močnejše ostrešje. Za izdelavo
cementa se porabi veliko energije in se betonska kritina ne smatra kot bio material.
slika 84: Betonska kritina
Vir: Prospektni material, 2007
62

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
2.5.6.4 Pločevinasta kritina – iz aluminija ali pocinkane pločevine se je uporabljala
večinoma na industrijskih halah. Zaradi svoje dolžine izredno dobro tesni, vendar je
podvržena kondenzaciji in zvočnemu pokanju zaradi raztezkov. Novejše izvedbe so z
izolacijo na spodnji, notranji starni.
slika 85: Pločevinasta kritina
Vir: Prospektni material, 2000
slika 86: Aluminijasta kritina s toplotno izolacijo
Vir: Prospektni material, 2000
Posebna oblika pločevinastih kritin iz pocinkane pločevine in oblite z več sloji epoksidne
smole in naravnim granulatom so zelo primerne za vse vrste streh in ostrešij ter zelo dobro
tesnijo. Njihova teža je le 7 kg/m 2 , tako, da so izredno primerne za sanacijo starih ostrešij.
slika 87: Kritina iz pocinkane pločevine oblite z epoksidno smolo in naravnim granulatom na zgornji strani
Vir: Prospektni material, 2007
63

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
2.5.6.5 Betumenske skodle – kritina, ki se lepo oblikuje po strehi, posebej okrogline, … . Za
pravilno montažo rabimo stabilno podlago. Deske niso najprimernejše ampak vodoodporna
vezana ali plošča z orientiranimi lesnimi vlakni, kar zelo podraži izvedbo.
slika 87: Kritina iz betumenskih skodel
Vir:
http://www.tegolacanadese.com/sl/tegole_z_granulatom.
aspx, 2010
2.5.6.6 Naravne, avtohtone kritine – te so: kamen, les – skodle in šintelni, slama. Zaradi
visoke cene se še le malo uporabljajo. Večinoma za cerkve, oznake, … .
slika 88: Kritina iz lesa - šindlov, kamna in slame
Vir: Prospektni material, 2007
64

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
2.6 BALKONI, LOGGIE, TERASE
2.6.1 TERASE NA TERENU
Pri terasah na terenu moramo izvesti pravilni padec in pravilni zaključek s steno, pravilno
hidroizolirati.
2.6.2 BALKONI IN LOGGIE V NADSTROPJU
So lahko izvedeni v vseh načinih gradnje prej omenjenih stropov. Pri lesenih stropovih
moramo zaščititi nosilne lege, armiranobetonske izpuste pa moramo toplotno dobro izolirati.
Tudi pode loggie moramo v estrihu dobro toplotno izolirati. Paziti moramo na dovolj velik
padec poda in pravilne zaključke oblog, tako na zaključkih balkonov z ograjo, kakor tudi na
zaključkih s steno, da ne pride do zamakanja in odstopanja oblog.
slika 89: Obdelava balkonov
Vir: Prospektni material, 2007
65

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
2.7 PODI TLA
2.7.1. KLASIČNI ARMIRANOBETONSKI PODI – ESTRIHI
Največ primerov imamo izdelavo klasičnih armiranobetonskih estrihov, podov s toplotno
izolacijo. Imajo dobre zvočno izolacijske in v primeru večje toplotne izolacije dobre toplotno
izolacijske lastnosti. Te vrste podov včasih vgrajujemo tudi na strop montažnih hiš. Slaba
lastnost klasičnih armiranobetonskih stropov z izolacijo je oddajanje vode pri sušenju, daljši
čas sušenja in velika masa, da moramo montažne stropove dodatno statično ojačati.
slika 90: Extrudiran stirodur – toplotna izolacija
Vir: Prospektni material, 2007
slika 91: jeklena in steklena vlakna
Vir: Prospektni material, 2007
2.7.2. SUHOMONTAŽNI PODI
slika 92: Izdelava betonskega estriha
Vir: Prospektni material, 2007
V primerih, ko želimo montažni ali katerikoli objekt druge gradnje hitro dograditi, je smiselna
izvedba suho montažnega poda, saj ne rabimo čakati izsuševanja le tega. Obloge primerne za
vgradnjo so vse, primernejši pa so od parketov plavajoči panelni parketi.
66

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
slika 93: Suhomontažni estrih – obloga parket
Vir: Prospektni material, 2008
2.7.3 TOPLOTNA IN ZVOČNA IZOLACIJA
Pri stropovih mansardnih ali večnadstropnih objektih ločimo dve vrsti zvoka. Zvok, ki prehaja
skozi konstrukcijo in pohodni oz. udarni zvok. Večji problem je drugi, saj se pri nepravilni
izvedbi stropa prenaša udarni zvok po celotni konstrukciji objekta.
2.7.4 PODNE OBLOGE
Vgradimo lahko katerokoli oblogo na pravilno pripravljeno podlago oz. tla. Te so lahko od
kamnitih ploščic, keramike, parketov, ladijskega poda, laminatov, tapisonov, plute, … .
slika 94: Klasični parket
Vir: Prospektni material, 2008
slika 95: Keramične ploščice
Vir: Prospektni material, 2008
67

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
slika 96: Industrijski pod – strojno izdelan
Vir: Prospektni material, 2008
2.8 STOPNICE
2.8.1. TIPI STOPNIC PO OBLIKI
Ločimo veliko vrst stopnic glede na obliko izvedbe:
enoramne, dvoramne, ravne, zavite, okrogle - spiralne, z vmesnim podestom, z ograjo, brez
ograje, ... .
Osnovni izračun dimenzije stopnic, ki velja za vse vrste in tipe stopnic pa je:
2 x h + b = dolžini koraka
h = višina stopnice
b = globina (širina) stopnice
dolžina koraka (58 do 64 cm)
Najprijetnejše razmerje dimenzij stopnic je:
b 28, h 17,5, korak 63 cm
Zunanje stopnice so položnejše (razmerje do 32/13), hišne stopnice na podstrešje pa so oz. so
dovoljene zaradi pomanjkanja prostora strmejše (razmerje do 23/20).
slika 97: Medetažne stopnice
Vir: Prospektni material, 2008
68

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
slika 98: Strme stopnice na podstrešje
Vir: Prospektni material, 2008
slika 99: Položne zunanje stopnice
Vir: Prospektni material, 2008
2.8.2 TIPI STOPNIC GLEDE MATERIALA IZDELAVE
Ločimo veliko vrst stopnic glede na material izvedbe: kamnite, armirano betonske, kovinske,
lesene in kombinacije kovinska ali armiranobetonska izvedba oblečena z lesom, keramiko,
kamnom, ... .
69

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
2.9 FASADE
2.9.1 TOPLOTNOIZOLACIJSKE FASADE
S toplotno izolacijsko fasado, zraven estetskega vidika, celotno stavbo ovijemo v toplotno
izolacijo. Pri nekaterih sistemih moramo paziti na paro odprtost fasade. Fasada mora biti 10
krat paro-propustnejša od stene oz. notranjega ometa.
slika 100: Toplotnoizolacijska fasada - stiropor
Vir: Prospektni material, 2008
slika 101: Toplotnoizolacijska fasada - heraklit
Vir: Prospektni material, 2008
70

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
slika 102: Toplotnoizolacijska fasada – lahke izolacijske vlaknene lesne plošče
Vir: Prospektni material, 2008
slika 103: Možnosti oblikovanja dekorativnega ometa
Vir: Prospektni material, 2008
71

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
2.9.2 LESENE FASADE
Uporabljajo se lesovi, ki so odpornejši na zunanje vremenske vplive – npr. macesen in
eksotični lesovi. Veliko takšnih fasad lahko vidimo na bio hišah. Sčasoma dobi les patino,
postane sive barve.
slika 104: Lesena fasada iz macesna
Vir: Prospektni material, 2008
slika 104: Lesena fasada iz macesna
Vir: Prospektni material, 2008
72

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
3. INSTALACIJE
Večino instalacij se vgradi v objekte šele v fazi po izdelavi strehe in pred dokončno izdelavo
hiše. Le v redkih primerih vgradimo instalacijske vozle oz. elemente prej v stene in stropove.
3.1 DIMNIKI
Na osnovi materiala izdelave ločimo dimnike izdelane iz lesa, sezidane iz polne opeke,
klinker opeke, zidane dimnike s šamotno tuljavo, zidane dimnike s šamotno tuljavo in vmesno
toplotno izolacijo, dimnike izdelane iz cevi nerjavečega jekla, ki so lahko enoplaščni,
dvoplaščni brez ali z izolacijo. Pri izdelavi dimnika veljajo za vse dimnike podobna pravila
(odmik od slemena, višina dimnika, izračunan premer dimnika, vhodi v dimnik, dimniška
vratca, ... .) Priporočeni premeri dimnikov oz. tuljav za kotle na plin ali olje enodružinskih
stanovanjskih hiš so cca. 10 do 16 cm, za kamine na trdo gorivo pa 20 cm in več. Pri
projektiranju hiše je potrebno premer dimnika izračunati oz. določiti premer iz tabele
proizvajalca na osnovi višine dimnika, ogrevala, ... .
3.1.1 ZIDANI IZ OPEKE
Stara izvedba dimnikov, še prisotna v starejših objektih. Za sedanje razmere neprimerni
dimniki. Možna sanacija, da vstavimo cevi iz nerjavečega jekla.
slika 105: Zidan dimnik iz polne opeke
Vir: Prospektni material, 2008
3.1.2 DIMNIMI S ŠAMOTNO TULJAVO
So zelo kvalitetni dimniki, z toplotno izolacijo danes največ v uporabi. Za plinske kotle niso
najprimernejši.
slika 106: Dimnik s šamotno tuljavo in izolacijo
Vir: Prospektni material, 2008
73

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
3.1.3 DIMNIKI IZ NERJAVEČE PLOČEVINE
Prednost teh dimnikov je hitra izdelava, najenostavnejša sanacija starih oz. obstoječih
dimnikov. Za kotle na plin so najprimernejši. Pogojno so lahko izvedbe skozi steno.
slika 107: Dimnik iz inox pločevine
Vir: Prospektni material, 2009
3.2 ELEKTRO INSTALACIJE
Ločimo visokonapetostne elektro instalacije, to je nad 50 V v enofazni (220V) ali trofazni
(380 V) izvedbi in nizkonapetostne enosmerne instalacije pod 50 V. V zadnjem času se
elektro instalacije dopolnjujejo z elektroniko, tako, da združujemo več sistemov, kot je zaščita
oz. varovanje, hi-fi sisteme, delovanje električno vodenih polken in rolet, ter oken, … in je
možno doseči, krmiljenje preko računalnika s telefonom, na osnovi vremena, z daljinci … .
Eden od takšnih sistemov se imanuje »bus« sistem. Prenesen je iz sistema letalske
tehnologije.
El. instalacije vgrajujemo po postavitvi objekta, pri montažnih objektih pa lahko pripravimo
kanale za instalacijo ali pa jo napeljemo že v toku izdelave objekta v proizvodnji in na licu
mesta na objektu samo medsebojno povežemo elektro vodnike. Takšna priprava pa zahteva
dobro predhodno premišljeno opremo v hiši.
74

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
3.2.1 ELEKTRO INSTALACIJE – JAKI TOK
Celoten sistem napeljav v hiši je v novejši izvedbi izmenični trofazen tok, 380 V. Tudi vsi
električni potrošniki so v izmenični izvedbi priključeni na eno 220 V ali tri faze.
slika 108: Profizorij gradbeni
priključek
Vir: Lastna fotografija, 2010
slika 109: Vodniki v tuboflex mehansko zaščitnih ceveh
Vir: Lastna fotografija, 2009
slika 110: Vtičnice 220 V
Vir: Lastna fotografija, 2010
75

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
3.2.2 ELEKTRO INSTALACIJE – ŠIBKI TOK – ALARMNI SISTEMI, CENTRALNO
VODENJE, REGULACIJA (RAČUNALNIK)
slika 111: Stikala in
vezje »bus« sistema
izvedbe električnih
instalacij
Vir: Prospektni
material, 2009
Vsaka vtičnica, razdelilna doza, stikalo, električni potrošnik, meteorološka tipala, varnostna
tipala ima vgrajen čip oz. senzor. Preko centralnega računalnika lahko nastavljamo, npr.
katera luč bo zagorela s pritiskom na katerem stikalu, katera žaluzija se bo spustila ob dovolj
vetrovnem vremenu, … .
3.3 VODOVODNE INSTALACIJE
3.3.1 VODOVODNE INSTALACIJE IN HIŠNA KANALIZACIJA
Vodovodna instalacija se v večini primerov ne dela več v izvedbi pocinkanih železnih cevi.
Nadomestili so jih novi materiali in sistemi: bakrene cevi, aluplast cevi, plastične cevi z
raznimi priročnimi fitingi in mehanskim stiskanjem spojk. V veliko primerih rešujemo
sanitarni vozel pri novogradnjah in adaptacijah s sanitarnimi stenami.
Kanalizacijo izvajamo s plastičnimi cevmi. Paziti moramo na padec in dolžino vodov.
Svinčenih cevi že dalj časa ne uporabljamo. Pred zalitjem odtočnih cevi z estrihom, je
priporočljivo cevi fiksno pritrditi in še enkrat prekontrolirati njihovo tesnost in brezhibnost.
Odtoki vode se končajo z greznico, čistilno napravo ali pa je objekt priključen na javno
kanalizacijo, ki ima pred izlivom v vodotoke čistilno napravo.
76

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
slika 112: Sistem odtokov in vode
Vir: Prospektni material, 2004
slika 113: Predsanitarni stenski element
Vir: Lastna fotografija, 2010
slika 113: Filter mehanskih delcev in
mehčalci trde vode
Vir: Prospektni material, 2008
slika 114: Cev (večplastna) za dovod
vode
Vir: Prospektni material, 2008
77

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
slika 115: Troprekatna
greznica in bio greznica
(bio čistilna naprava)
Vir: Prospektni material,
2004
slika 116: Čistilna naprava
Vir:
http://inovativen.blogspot.com/2008/04/
mala-istilna-naprava-roto.html, 2010
3.4 OGREVANJE IN HLAJENJE
Na tržišču obstaja ogromno sistemov ogrevalnih kotlov na plin, kurilno olje, trdo gorivo,
električno ogrevanje, kamini, trajnožareče peči, lončene peči, solarni kolektorji, solarne
celice, toplotne črpalke, kompaktne naprave, klima naprave, … vodene z elektroniko.
V zadnjem času je zelo razširjena vgradnja sistemov ogrevanja in hlajenja, ki so med sabo
povezana in centralno vodena. Npr. talno in stensko ogrevanje v kombinaciji s toplotno
črpalko. Nizkotemperaturni primarni in sekundarni tokokrog.
Pri dimenzioniranju in nabavi sistema ogrevanja in ogreval je potrebno dobro izračunati
potrebne vrednosti, da po nepotrebnem ne kupujemo perevelikih oz. predimenzioniranih in
prepotrošnih peči oz. kotlov, ogreval. Smiselno je sistem za ogrevanje poddimenzionirati, saj
nekaj dni pozimi v izrednem mrazu lahko par stopinj dogrejemo z dodatnim ogrevalom.
Sistem za ogrevanje tako deluje dalj časa optimalno in porabimo dosti manj energije. Za
hlajenje potrebujemo več energije kot za ogrevanje.
78

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
3.4.1 KLASIČNO CENTRALNO OGREVANJE IN VISOKOTEMPERATURNI TER
NIZKOTEMPERATURNI SISTEM
slika 117: Lončeni peči
Vir: Prospektni material, 2004
slika 118: Kovinska peč obdelana s
keramiko
Vir: Prospektni material, 2008
slika 119: Kombiniran štedilnik
Vir: Prospektni material, 2008
slika 120: Centralna peč s specialnim gorilnikom na olje in
specialno krmilno elektroniko
Vir: Prospektni material, 2008
79

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
slika 121: Plinsko ogrevanje
Vir: Prospektni material, 2004
slika 122: Elektro ogrevanje
Vir: Prospektni material, 2008
slika 123: Sistem centralne peči na
sekance z zalogovnikom in
sistemom doziranja
Vir: Prospektni material, 2008
80

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
slika 124: Sistem centralnega ogrevanja s
centralo in toplovod do porabnikov
Vir: Prospektni material, 2008
slika 125: Talno ogrevanje
Vir: Prospektni material, 2008
slika 126: Talno in stensko ogrevanje ter hlajenje
Vir: Prospektni material, 2008
slika 127: Kopalniški radiatorji
Vir: Prospektni material, 2008
81

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
slika 128: Klima naprave za ogrevanje in hlajenje
Vir: Prospektni material, 2008
3.4.1 TOPLOTNE ČRPALKE
slika 129: Zemeljska kolektorja na slanico
Vir: Prospektni material, 2008
slika 129: Zemeljski kolektor - geosonda
Vir: Prospektni material, 2008
82

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
3.4.2 SISTEMI ZA PREZRAČEVANJE IN REKUPERATORJI ZRAKA
slika 130: Sistem prezračevanja
Vir: Prospektni material, 2008
3.4.3 KOMPAKTNE NAPRAVE
Kompaktne naprave združujejo tri naprave v eni napravi: rekuperator
zraka, toplotno črpalko in bojler z 200 l vode
slika 131: Kompaktna naprava
Vir: Lastna fotografija, 2009
3.4.4 SISTEMI OGREVANJA NA SONČNE KOLEKTORJE
slika 132: Solarni sistem ogrevanja sanitarne vode
Vir: Prospektni material, 2008
83

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
slika 133: Solarni sistem ogrevanja sanitarne vode in sistem ogrevanja
Vir: Prospektni material, 2008
3.4.5 SISTEMI ZA PRIDOBIVANJE EL. ENERGIJE – SONČNE CELICE -
FOTOVOLTAIKA
slika 134: Fotovoltaične celice
Vir: Prospektni material, 2008
84

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
3.5 CENTRALNE ODSESOVALNE NAPRAVE - SESALCI
Slika 136 : Priključek odsesovanja
Vir: Prospektni material, 2008
slika 135: Sesalec, nastavki, vtičnice
Vir: Prospektni material, 2008
slika 137: Elementi odsesovanja
Vir: Prospektni material, 2008
Vedno več gospodinjstev se po vzoru ameriške komoditete odloča za centralno odsesovalno
napravo v stanovanjski hiši. Agregat sesalca in koš se nahaja v kletnih prostorih ali v garaži, v
stenah pa imamo samo nekaj vtičnic za podaljšek cevi in čistilne nastavke. Prednost je, da ne
slišimo ropotanja sesalca in nimamo v prostoru odsesovanega prahu, pomanjkljivost pa je v
dosti močnejših motorjih oz. agregatih, saj moramo prah z zrakom sesati po dolgih ceveh.
85

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
4. ZAŠČITA LESA V GRADBENIŠTVU
4.1.1 KONSTRUKCIJSKA ZAŠČITA LESA
Najcenejša in najučinkovitejša je pravočasno načrtovana in izvedena konstrukcijska zaščita
lesa.
slika 138: Reševanje gradbene oz.
konstrukcijske zaščite lesa že v času
načrtovanju hiše
Vir: Prospektni material, 2009
Naštel bom nekaj primerov konstrukcijske zaščite lesa:
- obdelava napuščev strehe z lesom na spodnji strani
- veliki napušči, da varujejo okna v mansardi in fasade
- dobro izvedeni krovsko-kleparki zaključki, da ščitijo veterne letve in čelne šperovce
ter lege
- pravilno orientirana hiša oz. objekt
- pomik vhodnih vrat v notranjost objekta pod ploščo oz. vgradnja nastreška nad
vhodnimi vrati
- vgradnja oken v stene proti notranjosti prostora,
- stebri montirani na ploščo na gradbenih sidrih, …
slika 139: Nadstrešek nad vhodnimi
vrati
Vir: Prospektni material, 2009
86

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
slika 140: Primeri dobre in slabe konstrukcijske zaščite lesa
Vir: Prospektni material, 2007
slika 141: Elektro drog – gradbena zaščita – možna tudi v kombinaciji s kemijsko zaščito
Vir: Lastne fotografije 2009
87

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
4.2.1 KEMIJSKA ZAŠČITA LESA
Kemijsko zaščito lesa v gradbeništvu vršimo šele takrat, ko lesa ne moremo dovolj zaščititi s
konstrukcijsko, da zadostimo predpisu oz. minimalnim vremenskim pogojem, pri posebnih
pogojih (termiti, ...) ali pa želimo biti na varni strani. To je preventivna kemijska zaščita.
Kurativno kemijsko zaščito pa vršimo, ko je les že poškodovan od gliv ali insektov. V tem
primeru vnašamo kemijsko zaščitno sredstvo (insekticid in ali fungicid) v napaden les,
posredno po kemijskem delovanju pa lahko izvedemo, če je to možno dodatno konstrukcijsko
zaščito lesa.
Kemijska zaščita lesa naredi izdelek "strupen", istočasno pa izdelek zaradi dragih sestavin v
insekticidih in fungicidih tudi podraži izdelek.
V gradbeništvu uporabljamo za površinsko kemijsko zaščito impregnacijsko sredstvo
raztopine borovih soli (za človeka strupeno podobno kot Na Cl, kuhinjska sol – lahko jo jemo
in ni škodljiva, ne pa dva kilograma). Te vrste zaščita mora biti konstrukcijsko zaščitena na
izpiranje dežja oz. vode.
Igrala, elektrodrogovi, ograje, ... pa ščitimo z globinsko impregnacijo, to je z raztopino
kombinacije soli bora, bakra in croma. Strupene soli za človeka so cromove soli, ki skrbijo za
fiksacijo ostalih dveh soli v lesu, da jih voda ne izpira. Soli za človeka so strupene v času dela
in še cca. mesec dni po vnosu kemijskega zaščitnega sredstva, to je čas fiksacije cromovih
soli.
slika 142: Bush-Cherry postopek
globinske impregnacije pod pritiskom
Vir: Prospektni material, 2007
88

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
slike 143: Globinsko
impregnirani izdelki na
prostem
Vir: Prospektni material,
2007
Kako zaščitili les proti propadanju oz. podaljšanju življenske dobe lesa določimo na osnovi
tabele ogroženosti lesa pred biološkim napadom. Sredstvo za zaščito lesa pa izberemo na
osnovi lastnosti in sestave zaščitnih sredstev ter njihovega tretiranja oz. vnosa v les.
SISTEM EN 335-1 Trajnost lesa in lesnih materialov – definicija razredov ogroženosti
pred biološkim napadom 1. del: Splošno
Posamezne lesene izdelke, glede na ogroženost, razdelimo v štiri razrede ogroženosti (na
spodnji tabeli)
89

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
slika 144: Tabela – razredi ogroženosti lesa in lesnih materialov
Vir: SIST EN 335-1, 2007
90

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
5. STAVBNO POHIŠTVO
5.1 DELITEV GLEDE MATERIALA IZDELAVE OKEN, BALKONSKIH VRAT IN
VHODNIH VRAT
Glede na izbiro materiala na tržišču obstaja stavbno pohištvo iz mehkega in trdega lesa,
plastike, aluminija, kombinacije alu-les, alu-plastka in alu-les-plastika.
5.2 OKNA IN BALKONSKA VRATA
5.2.1 LES ZA IZDELAVO OKEN
Les, mehek ali trd naj bo zlepljen z ustreznim lepilom, čim podobnejše oblike in velikosti
profila oz. preseka okna in najvišje kvalitete. Lepljence lahko izdela podjetje ali privatnik z
licenco oz. certifikatom.
slika 145: Preseki lepljenenih
okenskih profilov
Vir: Lasten izris, 2007
91

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
5.2.2 STEKLO
Zaradi specifičnih zahtev na objektih (toplotna izolativnost, zvočna izolativnost, sončna
zaščita, varnostna zaščita, protivlomnost), na tržišču nastopa veliko vrst stekel. Narejena so v
normalni izvedbi:
- toplotnoizolacijska z Ug od 1,1 W/m 2 K do 0,8 W/m 2 K z dvema stekloma in Ug od 0,8
W/m 2 K do 0,5 W/ m 2 K s trojnimi stekli, plinom Argon ali Kripton in določenimi
toplotnoodbojnimi premazi v notranjosti stekla. V roku desetih let se pričakujejo
vakumska stekla, ki bodo še bolj toplotno izolativna, predvsem pa tanjša.
- zvočnoizolacijska stekla z različnimi debelinami stekla, lepljenimi stekli z več plasti
seinles folijami, ... in dosegamo zvočno izolativnost do 47 dB in več.
- varnostna stekla v kaljeni ali lepljeni izvedbi z več folijami za zaščito ljudi proti
poškodbam
- protivlomna varnostna stekla v lepljenih izvedbah – imajo dodano oznako "A" in
številko 1-4, glede zahtevane varnosti. Stekla so debela, lahko kaljena ali pa lepljena
tudi do 5 folij in več. Potrebno je vedeti proti čemu je namenjeno steklo (udarcu s
sekiro, odporno proti strelu z malim kalibrom in kratko cevjo, …
- motna in ornamentna stekla za uporabo npr. v kopalnicah, predsobah, …
- svetlobno in energijsko odbojna stekla (refleksije od 10% do 80%) z določenimi
premazi ali specialnimi folijami namenjena za izdelavo steklenjakov, v visokogorskih
predelih, ob morju, …
Pri steklu moramo biti pozorni na debelino stekla in maso stekla, da lahko vgradimo steklo v
okenski okvir in da ni pretežko za okovje. Trenutno najslabša točka stekla je distančnik med
stekli ki steklu zmanjšuje toplotna izolacijske lastnosti. Največ se uporablja aluminijasti okvir
oz. distančnik. Boljše karakteristike oz. toplotnoizolacijske lastnosti imata inox distančnik in
pa TGI plastični distančnik.
slika 146: Presek stekla – vidna alu
distančnika
Vir: Prospektni material, 2007
5.2.3 OKOVJE
V Evropi so štiri multinacionalna združenja podjetij, ki ponujajo kompleten sistem okovja za
stavbno pohištvo. Potrebno je izbrati najprimernejšega proizvajalca in čim manj menjavati
tipe okovja. K osnovnemu sistemu okovju imamo dodatke za el. in ročno odpiranje, varnostno
92

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
okovje, skrito okovje, …, ki se ga sestavi po katalogu proizvajalca za določeno stopnjo
varnosti.
slike 147: Okensko okovje
Vir: Prospektni material, 2009
5.2.4 TESNILA
Uporabiti tesnila iz kvalitetnih in obstojnih materialov (EPDM in silikona, ter enako
kvalitetnih materialov), ki so UV stabilni, se ne sprijemajo z barvo oz. premazom stavbnega
pohištva, so pravilnih dimenzij za pritrditev v utore in pravilnih toleranc zračnosti. Zapiranje
in odpiranje stavbnega pohištva mora biti lahko, pri tem pa morajo okna in vata dobro tesniti
na vdor zraka in vode.
slika 148: Tesnila stavbnega
pohištva
Vir: Prospektni material, 2009
5.2.5 PREMAZI ZA LES
Trenutno največ v uporabi za brizganje stavbnega pohištva so premazi na vodni osnovi in
modificiranimi akrilnimi smolami. To so debeloslojni premazi (moker nanos do 300
93

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
mikronov in 100 mikronom suhega nanosa, ki so za vlago slabo propustni. V ozadju teh
sistemov barv stoji močan proizvidni lobij.
V razviju so tankoslojni sistemi (OPS sistemi) zaščite lesa, ki temeljijo na tanjšem nanosu in
posledično za vlago propustnejšem sloju.
Za premaz gradbenega lesa s čopiči pa uporabljamo premaze na vodni osnovi in
modificiranimi alkidnimi smolami – emajli, ki so pa manj obstojni na ultravijolično svetlobo.
Še vedno veliko v uporabi so premazi na osnovi organskih topilih, ki pa so že zaradi
obremenjevanja okolja prepovedani.
Glede barv in nians so najprimernejši premazi stavbnega pohištva srednje intenzivne barve.
Niso primerni brezbarvni in svetlo rumeni (UV žarki poškodujejo les pod premazom –
postane siv), temnorjavi do črni premazi pa so obremenjeni z visoko temperaturo pod vplivom
sončnih žarkov.
slika 149: Premazi za stavbno pohištvo
Vir: Lastna fotografija, 2009
V primeru bio fasad na objektih iz lesa macesna pa se za zaščito lesenih fasad in stavbnega
pohištva po zahtevah kupca uporablja tudi olja. Takšne premaze je potrebno obnavljati vsako
leto, les pa v vsakem primeru postane sive barve. Švicarji pravijo, da les dobi lepo starinsko
patino, prav tako kot baker, ki dobi patino zelene barve – volkec.
5.3 OKNA OZ. STAVBNO POHIŠTVO ZA PASIVNE HIŠE
Okna za pasivne hiše (trend razvoja od leta 2002 in naprej)
slika 150: Razvoj toplotno izolacijska okna za
pasivne hiše v letu 2002
Vir: Propagandni material, 2002
Steklo: U g = 0,9 W/m 2 K
Okno : U w = 0,85 W/m 2 K – še ne dosega
zahtevanih karakteristik
94

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
sliki 151: Okni za pasivne hiše – levo v leseni izvedbi s toplotno izolacijo, desno v izvedbi s toplotno izolacijo
izpolnjeno plastično okno
Vir: Propagandni material, 2007
U … faktor toplotne prehodnosti
Okna za pasivne hiše so enostavnejših oblik, pravokotna ali trikotna, fiksna ali na odpiranje
po vertikali in horizontalni osi.
Karakteristike, katere morajo dosegati so sledeče:
Steklo: U g = 0,5 - 0,7 W/m 2 K, min. g = 50%
Okno: U w = 0,70 – 0,80 W/m 2 K
U … faktor toplotne prehodnosti (W/m 2 K)
g … energija prehoda sončne energije skozi steklo (%)
95

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
slika 152: Okno za pasivne hiše v leseni izvedbi z zračnimi komorami, debeline več kot 100 mm
Vir: Propagandni material, 2009
Izredno pomembno pa je, kako se pasivno okno vgradi v objekt, da ne bi zaradi slabe
vgradnje nastali toplotni mostovi okoli okna.
5.4. STREŠNA OKNA
Najcenejša rešitev svetlih podstrešnih sob so strešna okna. Strešna okna je potrebno pravilno
vgraditi, da ne pride do prekomernega rosenja na steklu. Notranji zaključek vgraditve okna je
potrebno izvesti tako, da ni nobenih mrtvih žepov, kjer bi se zaustavljal topel in vlažen zrak.
Zrak mora nemoteno cirkulirati ob steklu. Priporočljivo je, da je pod oknom ogrevalo.
slika 153: Strešna okna - vgradnja
Vir: Propagandni material Velux, 2009
96

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
slika 154: Strešno okno – vgradnja s pripadajočimi obrobami
Vir: Propagandni material Velux, 2009
5.5 VHODNA VRATA
5.5.1 LES IN PLOSKOVNI MATERIALI ZA IZDELAVO VHODNIH VRAT
Masivna vhodna vrata so v veliki meri sestavljena iz močne vidne, estetsko lepo obdelane
okvirne konstrukcije in vstavljenih polnil, ki so lahko iz masivnega lesa ali pa toplotno
izolirana in pritrjena v okvir z okrasnimi letvicami enostransko ali pa dvostransko. Pri
izdelavi vhodnih vrat te konstrukcije mora biti okvir zlepljen v profil iz več kosov lesa
najlepše kvalitete. Za izdelavo in obliko zaključkov in konstrukcijskih detajlov veljajo isti
predpisi, smernice in pravila kot za okna.
Vhodna vrata izdelana iz ploskovnih materialov so v osnovi lahko tudi okvirna konstrukcija
(vmes toplotna izolacija) ali pa je osnova debelejša plošča (lahko tudi z izvrtinami) in
obojestransko oblepljena z raznovrstnimi lesnimi ploščami ali ploščami iz drugih materialov
ter furnirji.
5.5.2 KRIVLJENJE VHODNIH LESENIH VRAT
V osnovi izdelujemo vhodna vrata iz smreke, macesna, hrasta in še iz kakšne druge drevesne
vrste v dveh izvedbah:
97

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
1. tip 1 - klasična oblika - vhodna vrata iz lepljene okvirne konstrukcije, ki je v celoti
vidna in površinsko obdelana, in so vanjo vstavljena ter z letvicami pritrjena lesena ali
steklena polnila.
2. tip 2 – sodobnejša, gladka oblika z zaokroženimi robovi - vhodna vrata iz okvirne
konstrukcije, obojestransko oblepljena z vezano ploščo, ki je z zunanje strani
furnirana.
slika 155: Vhodna vrata – levo tip 1, desno tip 2
Vir: Propagandni material, 2008
Že nekaj časa (od približno 1998. leta) so proizvajalci načrtno statistično spremljali napake
stavbnega pohištva, posebej napake vhodnih vrat, z namenom, da bi vidno zmanjšali stroške
reklamacij. Spremljali so večletno obnašanje stavbnega pohištva na obstoječih stanovanjskih
hišah (petletno obdobje – okoli 500 do 600 hiš) in ugotovili, da se v velikem deležu napak oz.
vrednostnem znesku odprave napak te pojavljajo kot deformacije vhodnih vrat oziroma
zvitost vhodnih vrat.
Vhodna vrata so v objektu vedno bolj izpostavljena in morajo zadostiti vedno ostrejšim
klimatskim razlikam, istočasno pa morajo bolje tesniti, biti varnejša, enostavno in zanesljivo
se zaklepati in zapirati ter estetsko lepo izgledati in krasiti objekt.
Kdaj lahko govorimo o deformaciji oz. zvitosti vhodnih vrat, kako jo merimo in kje je meja za
reklamacije
Zvitost krila vhodnih vrat po vertikali merimo tako, da priložimo k vratnemu krilu na zunanjo
ali notranjo vbočeno stran ravno letev in izmerimo v sredini višine vratnega krila razdaljo
odstopanja vratnega krila od ravne letve.
Deformacija oz. zvitost vratnega krila, primernega za reklamacijo oz. menjavo izdelka, je več
kot 4 mm. Reklamacija oz. menjava izdelka je lahko že pri manjši deformaciji, če vrata ne
tesnijo zadovoljivo ali pa se težko zaklepajo in zapirajo ter jih ne moremo več fino nastaviti z
obstoječim okovjem in dodatnimi elementi za izravnavo vrat. Seveda reklamacija ne velja v
primeru nepravilne vgradnje vhodnih vrat (brez konstrukcijske zaščite, ogrevala preblizu vrat,
… ).
98

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
slika 156: Merjenje zvitosti vhodnih vrat
Vir: Lasten izris, 2008
V letu 2003 so proizvajalci stavbnega pohištva z laboratorijem za preizkušanje pohištva na
oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani dogovorili za preizkus dveh
tipičnih, najbolj prodajanih tipov vrat. Testiranje je bilo opravljeno po novih standardih –
umetno staranje oz. obnašanje vhodnih vrat med dvema različnima klimama. Rezultati so bili
izredno dobri oz. deformacije vhodnih vrat so bile v predpisanih mejah, ki jih dopuščajo na
certifikatu navedeni standardi, kar je razvidno iz slike 156.
Slika 157: Certifikat o skladnosti vhodnih vrat
dveh konstrukcijsko različnih izvedb, izdelanih
v izvedbi brez dodatnih ukrepov za zmanjšanje
deformacije vratnih kril
Vir: Arhivski material Marles, 2003
V praksi na terenu pa se je pokazalo, da so proizvajalci imeli še vedno veliko težav z
zvijanjem vratnih kril, zlasti z vrati tipa 2, iz okvirne konstrukcije in obojestransko
99

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
oblepljenimi vezanimi ploščami, ki so bila razvita v letu 2001 in se je njihova prodaja začela
v letu 2002.
Po dolgotrajni analizi so ugotovili, da so v največji meri za deformacijo oz. zvijanje vratnih
kril krivi objekti oz. stanovanjske hiše. Dejavniki, ki so vplivali na deformacijo vrat, so
naslednji:
- Hišni vhodi so brez nadstreškov, tudi tam, kjer dež dobesedno pere po fasadi in
vhodnih vratih.
- V vetrolovu ali hodniku za vhodnimi vrati je nameščeno grelno telo – radiator.
- Hišni vhodi so brez vetrolovov oz. hodnikov. Prvi prostor pri vstopu v hišo je že
hodnik, podaljšan v dnevno sobo, in stopnišče v nadstropje.
Tako izpostavljena vhodna vrata v prvem primeru morajo biti izdelana tako, da brezpogojno
kljubujejo vsakodnevnemu navlaževanju pod vplivom nočne in jutranje rose, pozimi slane, ob
grdem deževnem vremenu nalivom dežja ter ob sončnih dneh direktni obsijanosti s soncem.
V primeru stanovanjskih hiš z vetrolovi in hodniki pa v veliko primerih lastniki, ki dokončajo
objekt v lastni režiji, postavijo ogrevalo direktno za vhodna vrata. Problem je v iskanju rešitev
za čim boljšo izkoriščenost malega vetrolova – tako najprej potrebujemo prostor za omaro, za
obleko, nato prostor za obešalnik in ogledalo, prostor za police ali omarico za čevlje… Edini
prostor za ogrevalo tako ostane le za vhodnimi vrati. Tako morajo vrata v najhladnejših dneh
premagati zunanjo in notranjo klimo s temperaturno razliko tudi do 80 o C: zunaj –20 o C , notri
pa toplotno sevanje ogreval 60 o C in več.
V tretjem primeru pa so opazili, da je veliko stanovanjski hiš, ki so prostorsko izredno dobro
izkoriščene, saj imamo pri mali kvadraturi objekta, kar je želja vseh lastnikov, posebej
mladih, veliko in prostorno dnevno sobo. Vrata so v tem primeru izpostavljena direktno
dvema različnima klimama. Ta razlika ni tako ostra kot v zgornjem primeru, vendar v
hladnem obdobju že pri najmanjšem netesnenju vhodnih vrat začutimo po celotni dnevni sobi
prepih oz. vdor hladnega zraka.
Omenjene tri razloge za deformacije vrat, ki se nanašajo na napake v konstrukcijski zaščiti
vhodnih vrat na objektih, v največ primerih odpravljajo tako, da pri projektih in tekom
pridobivanja gradbenega dovoljenja, izvedbe ter v času izgradnje svetujejo arhitektom,
strojnim projektantom – energetikom in lastnikom, da upoštevajo te enostavne in v preteklosti
preizkušene zaščitne ukrepe oz. pomembne izvedbene detajle.
Slika 158: Nadstrešek – učinkovita
konstrukcijska zaščita vhodnih vrat
pred zunanjimi vremenskimi vplivi
100

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
Slika 159: Ogrevalo za vhodnimi
vrati – izredna termična
obremenitev za vhodna vrata
Slika 160: Izvedba uspelega tipa stanovanjske hiše –
izredno izkoriščen tloris hiše, brez notranjega vetrolova
– vendar: klimatsko obremenjena vhodna vrata. Izredno
hitro in neprijetno se občuti prepih po celotni dnevni
sobi že pri malenkostnem netesnenju vhodnih vrat.
Pristopili pa so tudi h konstrukcijskim izboljšavam samih vhodnih vrat, s ciljem zmanjšanja
deformacij. Obstaja veliko konstrukcijskih rešitev za zmanjšanje deformacije oz. zvijanja
vhodnih vrat, katere so najučinkovitejše in cenovno najprimernejše je odvisno od
posameznega proizvajalca. Konstrukcijske rešitve vhodnih vrat, ki jih izvajajo so sledeče:
Vhodna vrata tip 1:
- Napenjalo – navojna palica za izravnavo vratnega krila vgrajena v lepljen pokončnik
vratnega krila.
- Izolirana polnila z extrudiranim polistirenom.
Vhodna vrata tip 2:
- Kovinska okvirna konstrukcija v jedru vratnega krila in togo vpetje v lesen okvir.
101

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
- Vezana plošča lepljena z vodoodpornim lepilom.
- Osnovni okvir sestavljen iz močne mrežne lepljene konstrukcije.
Pri vratih tipa 1 so s toplotno izolacijo v notranjosti polnil razbili debelo maso masivnega
lesa, izboljšali toplotno-izolacijske lastnosti vrat, istočasno pa tudi dimenzijsko stabilnost le
teh. Z napenjalom pa pri deformaciji vratnega krila, ko z ostalimi elementi, ki so
trodimenzionalno nastavljivi (nasadila, večtočkovni zaporni mehanizem) ne morejo več
zagotoviti zadostnega tesnjenja in lahkotnega zapiranja in zaklepanja, vratno krilo delno
izravnajo. Napenjalo je vgrajeno enostransko v lepljenem pokončniku vratnega krila na strani
zapirala. Z vtičnim (imbus) ključem fiksni enoti napenjala zbližujejo ali oddaljujejo, s tem pa
zvijajo oz. ravnajo vratno krilo po vertikali v eno ali drugo stran. Paziti morajo, da ravnajo
vratno krilo postopoma, tri do štiri dni, s po enim obratom navojne palice oz. vijaka na dan.
Izravnava je po izkušnjah možna do približno 2 mm. Napaka, ki se lahko pojavi je, da kupec
površno prebere priložena navodila in vrti vijak oz. navojno palico v napačno smer.
Slika 161: Risba napenjala v vratih iz okvirne
konstrukcije s polnili – tip 1
Pri vratih tipa 2, so celotni osnovni konstrukciji in s tem vratnemu krilu z vstavitvijo
kovinskega okvirja in ojačitvijo lesene mrežne konstrukcije močno povečali togost in
odpornost proti zvijanju – deformaciji. Zamenjava vezane plošče z vezano ploščo lepljeno z
vodoodpornim lepilom, ki ima tudi manjši raztezek pod vplivom vlage, pa so zmanjšali sile,
ki so delovale na to osnovno leseno konstrukcijo.
102

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
Slika št.162: Risba sestave vrat, ojačanih s kovinskim profilom
po celotnem obsegu – tip 2
Velik korak so naredili tudi pri vgradnji stavbnega pohištva, vključno z vgradnjo vhodnih vrat
v stene na osnovi RAL smernic za vgradnjo stavbnega pohištva in smernic inštituta iz
Rossenheima.
Vhodna vrata vgrajujejo v večini primerov v steno s »turbo (hitrimi)« vijaki ali sidri
(mehanska pritrditev), expanzijskimi tesnilnimi trajnoelastičnimi trakovi (zaščita pred
zunanjimi vremenskimi vplivi in zagotovitev parotesnosti na notranji strani) ter montažno
peno kot toplotnim izolatorjem.
Kot zaključek lahko rečem, da je proizvajalcem s pravilno izbiro sredstev in konstrukcijskimi
ukrepi za zmanjšanje deformacij oz. zvijanja vhodnih vrat uspelo uspešno zmanjšati pojav
zvijanja vhodnih vrat in doseči zastavljeni cilj, znižanje stroškov reklamacij oz. so te stroške
skoraj izničiti.
103

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
5.6 SENČILA
5.6.1 POLKNA IN BRISULEJI
Polkna omogočajo ne le zaščito pred dežjem in soncem temveč tudi pred nezaželenimi
pogledi in obiskovalci
Slika št.163: Polkna različnih tipov
Vir: Prospektni material, 2008
Slika št.164: Polkna različnih odpiranj
Vir: Prospektni material, 2008
Slika št.165: Polkno - odpiranje z ročko
Vir: Prospektni material, 2008
104

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
Slika št.166: Horizontalni prerez risbe -
polkno - odpiranje
Vir: Lasten izris, 2008
Slika št.167: Harmonika polkno
Vir: Prospektni material, 2008
Slika št.168: Drsno polkno
Vir: Prospektni material, 2008
105

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
Sliki št.169: Drsno polkno – drsni brisuleji
Vir: Lastna fotografija, 2010
5.2 ROLOJI
Roloji so izredno kvalitetna senčila. Dobro senčijo proti svetlobi, rokovanje je enostavno s
trakom, s palico ali elektro pogonom, so pa tudi varnostni element, ki ščiti okna. Pri
nadokenskih rolojih mora biti toplotna izoacija vgrajene rolo omarice U < 0,6 W/m 2 K.
Sliki št.170: Predokensko in nadokensko rolo
Vir: Prospektni material, 2008
106

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
Sliki št.171: Nadokenski rolo
Vir: lastna fotografija, 2008
Slika št.172: Predokenski rolo
Vir: Prospektni material, 2008
Zelo enostavno je možno zmontirati rolo komarnik v rolo omarico. Rolo omarica mora biti
višja, enojna vodila pa je potrebno menjati z dvojnimi vodili. Izvedbe so možne podometne v
fasadi in nadometne z aluminijasto masko.
107

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
Slika št.173: Nadokenski rolo z
integriranim komarnikom
Vir: Prospektni material, 2008
5.6.3 ŽALUZIJE
Izvedbe so možne podometne v fasadi in nadometne z aluminijasto masko. Rokovanje je zelo
enostavno, pogon pa je možen na palico ali elektro. Žaluzije so primerno senčilo za drsna
balkonska vrata, saj lahko z njimi dosežemo velike razpone oz. širine. Same lamele so
različnih širin »z« ali »u« oblike in stransko vpete v vodila.
Slika št.174: Zunanja žaluzija
Vir: Prospektni material, 2008
108

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
Slika št.175: Notranja žaluzija
Vir: Prospektni material, 2008
5.6.4 KOMARNIKI
V zadnjem času izredno popularni za zaščito pred insekti, v vseh možnih variantah: fiksni, na
rolo, na rolo integrirani v rolo omarici, odpiranje v alu okvirju, … .
Slika št.176: Predokenski rolo komarnik
Vir: Prospektni material, 2008
109

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
Slika št.177: Fiksni komarnik
Vir: Prospektni material, 2008
Slika št.178: Komarnik v alu okvirju na tečajih
Vir: Prospektni material, 2008
Slika št.179: Komarnik v alu okvirju na tečajih
Vir: Prospektni material, 2008
110

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
5.6.5 SCREENI
Uporabljamo jih za senčenje steklenih površin, npr. na šolskih stavbah, … .
Slika št.180: Screen rolo
Vir: Prospektni material, 2008
5.6.7 MARKIZE, TENDE
Uporabljamo jih za senčenje teras, večjih oken, … .
Slika št.181: Markize
Vir: Prospektni material, 2008
111

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
6. VGRADNJA STAVBNEGA POHIŠTVA
Stavbnega pohištva vgradimo z mehansko pritrditvijo, izpolnitvijo vmesnega prostora med
steno in stavbnim pohištvom s toplotno izolacijo in tesnenjem zunaj in znotraj v prostoru.
Mehansaka pritrditev je lahko z vijaki ali sidri raznih vrst. Pomembno je, da so postavljena na
prava mesta in dovolj na gosto po predpisih.
Zaradi manjše obstojnosti in občutljivosti toplotno izolacijskega materiala uporabljamo
polivretansko montažno peno ali drug material le v sredini odprtine, dobro zaščiten kot
toplotni izolator in ne kot pritrdilni material.
Stavno pohištvo vgrajujemo s posebnimi tesnili na zunanji in notranji strani. Na zunanji strani
moramo okno zaščititi proti vremenskim vplivom, na notranji strani pa proti vodni pari oz.
vlagi. Dovoljena so v osnovi načelno tri vrste tesnenja: s tesnilom okroglega preseka in
silikonskim kitom, z dvolepilnimi trakovi in z ekspanzijskimi trajno-elastičnimi trakovi.
6.1 NAVODILO ZA VGRADNJO STAVBNEGA POHIŠTVA
VSEBINA:
1. Priprava odprtine za vgradnjo stavbnega pohištva
2. Vstavitev stavbnega pohištva
3. Mehanska pritrditev stavbnega pohištva
4. Toplotna izolacija vgradnje stavbnega pohištva
5. Tesnenje stavbnega pohištva (zrakotesnost, parotesnost in zaščita proti zunanjim
vremenskim vplivom
6.1.1 PRIPRAVA ODPRTINE ZA VGRADNJO STAVBNEGA POHIŠTVA
Odprtina v steni mora biti ravna (horizontalno in vertikalno) ter pravokotna. V primeru, da ta
pogoj ni izpolnjen, predlagamo kupcu, da popravi odprtine, naredi fino izravnavo špalet
okenskih in vratnih odprtin s toplotnoizolacijsko malto ali pa izmerimo in vgradimo manjše
stavbno pohištvo, da zagotovimo po celem obodu okna režo 1 cm.
Reža (fuga) med stavbnim pohištvom podboja in steno mora biti 1 cm oz. z minimalno
toleranco do + 5 mm, da lahko enostavno in pravilno vgradimo okno ali vrata.
112

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
slika 182:
Pravilno tesnenje okna vgrajenega v montažni stenski
element
Vir: lastna fotografija, 2007
slika 183:
Površna vgraditev okna – odprtina za okno je prevelika
in neenakomerna, vgradnja okna je z betonom
Vir: lastna fotografija, 2007
6.1.2 VSTAVITEV STAVBNEGA POHIŠTVA
Stavbno pohištvo vstavimo v odprtino na podložke. Podložke naj bodo iz trdega lesa oz.
plastične. Z nosilnimi in distančnimi podložkami zagozdimo stavbno pohištvo v stensko
odprtino. Vidno na spodnjih treh skicah.
V primeru večjih elementov, kot so npr. drsna vrata in večja dvokrilna vrata lahko zaradi
lažjega transporta in vstavitve snamemo krila, ki drsijo ali se odpirajo. Vendar pa moramo
sneta krila vstaviti nazaj v času fiksiranja stavbnega pohištva, da ne bi naknadno prišlo do
nepravilnega delovanja stavbnega pohištva.
113

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
Po mehanski pritrditvi stavbnega pohištva je potrebno podložke (zagozde) odstraniti, vendar
le tiste, ki niso nujno potrebne. (Podložke narisane na skici ostanejo!)
Sliki 184: Shema podlaganja enokrilnega
okna
Vir: Lasten izris, 2007
Slika 185: Shema podlaganja drsnih vrat
Vir: Lasten izris, 2007
114

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
6.1.3 MEHANSKA PRITRDITEV STAVBNEGA POHIŠTVA
Ko imamo stavbno pohištvo fiksirano v odprtinah s podložkami, moramo okno mehansko
pritrditi z ustreznim pritrdilnim sredstvom, ki so:
a. ustreznimi sidri za fiksiranje stavbnega pohištva
b. sparx vijaki fi 6 mm in vložki ustreznih dolžin
c. posebnimi vijaki za pritrditev stavbnega pohištva (turbo vijaki, …)
Zelo pomembno je na koliko mestih pritrdimo in na kakšnih medsebojnih razdaljah so te
pritrditve. Glej shemo spodaj. Pritrdilni elementi so lahko narazen max. od notranjega roba
podboja v vogalu 150 mm in mad seboj po stranici v razdalji max. 800 mm za leseno in
aluminijasto stavbno pohištvo in max. 700 mm za plastično stavbno pohištvo. Zelo
pomembno je tudi, da so elementi fiksirani tudi spodaj, posebno vhodna vrta, balkonska in
drsna vrata v tla.
Mehanska pritrditev mora biti tako močna, da je stavbno pohištvo popolnoma fiksirano, zato
ker naslednji postopki niso več namenjeni fiksiranju stavbnega pohištva v stenske odprtine.
Slika 186: Shema mehanske pritrditve
oken pri vgradnji
Vir: Lasten izris, 2007
115

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
Slika 187: Mehanske pritrditve drsnih vrat pri vgradnji
Vir: Lasten izris, 2007
Slika 188: Mehanske pritrditve vhodnih vrat pri
vgradnji
Vir: Lasten izris, 2007
116

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
Slika 189: Detajl mehanske pritrditve
vhodnih vrat pri vgradnji
Vir: Lasten izris, 2007
6.1.4 TESNENJE STAVBNEGA POHIŠTVA (ZRAKOTESNOST, PAROTESNOST
IN ZAŠČITA PROTI ZUNANJIM VREMENSKIM VPLIVOM)
Z notranje strani moramo vgrajeno okno zatesniti proti vdoru pare in nadtlaka toplega zraka v
gradbeni spoj – steno.
Z zunanje strani pa moramo spoj med oknom in steno zatesniti proti vdoru vode in
zraka oz. proti zunanjim vremenskim vplivom.
To lahko dosežemo na tri predlagane načine:
1. Z uporabo trajnoelastičnih expanzijskih tesnilnih trakov
2. Z uporabo dvostrensko lepilnih trakov
3. Z uporabo okroglih tesnil in silikonskega kita
4. S posebno montažno peno in parotesnilnim tekočim premazom – sistem “pihler”
Paziti moramo, da zatesnimo neprekinjeno po celotnem obodu stavbnega pohištva.
Notranje tesnenje se lahko izvede v toku montaže stavbnega pohištva (vstavi naš
monter) preden vstavi stavbno pohištvo v odprtino ali pa pred oz. pri izdelavi notranjih špalet.
V tem primeru vstavijo tesnilo zidarji oz. pleskarji.
Zunanje tesnenje se izvede pred izdelavo fasade oz. pred nalepitvijo toplotne izolacije
fasade in ga izvedejo slikopleskarji.
Slika 190: Tesnilni trakovi predvideni za
montažo stavbnega pohištva po RAL
smernicah
Vir: Propagandni material podjetja
Illbruck, 2009
117

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
6.1.5 VGRADNJA STAVBNEGA POHIŠTVA PO SISTEMU “PIHLER”
Za stavbno pohištvo pripravimo odprtine tako, kot je predhodno omenjeno. Prav tako stavbno
pohištvo podložimo s podložkami in mehansko pritrdimo z vijaki oz. sidri, kjer z vijaki ni
možno.
Režo okoli okenskega podboja zapolnimo s posebno montažno peno (ni na poliuretanski
osnovi, ampak je polimer modificiranih umetnih materialov). Montažna pena služi toplotni
izolaciji, veterni in parni zapori okoli okna, nikakor pa ni namenjena fiksiranju okna v stensko
odprtino.
Pri zalitju rež z montažno peno pri stavbnem pohištvu, ki imajo debelejše podboje je potrebno
površino reže namočiti z vodo z razpršilno šprico. Le tako se bo montažna pena pravilno
razpenila in bo postopek razpenjenja končan (kemijska reakcija zaključena). V slučaju, da se
v razpenjeni montažni peni postopek razpenjenja ne konča (kemijska reakcija ne zaključi),
lahko pride do nadaljevanja penjenja pri že vgrajenem stavbnem pohištvu in s tem stiskanja
podboja stavbnega pohištva ter nepravilnega delovanja stavbnega pohištva.
Pri obdelavi zunanjih špalet, je priporočilo, da toplotnoizolacijska fasada sega cca. 3 cm čez
podboj okna oz. stavbnega pohištva.
Po posušitvi specialne montažne pene peno natančno porežemo.
Na notranji strani zatesnimo spoj s specialno maso. S to maso dosežemo parotesnost.
Po nanosu specialne parotesne mase lahko obdelujemo notranjo špaleto naprej, še preden se
masa posuši.
Na zunanji strani pa špaleto oz. izolacijsko fasado zatesnimo s trajnoelastočnim tesnilnim
trakom, podobno kot ostale montaže.
6.1.6 TOPLOTNA IZOLACIJA PRI VGRADNJI STAVBNEGA POHIŠTVA
Režo okoli okenskega podboja zapolnimo z montažno peno. Montažna pena služi izključno le
toplotni izolaciji okoli okna, nikakor pa ni namenjena fiksiranju okna v stensko odprtino.
Pri zalitju rež z montažno peno pri stavbnem pohištvu, ki imajo debelejše podboje je potrebno
površino reže namočiti z vodo z razpršilno šprico. Le tako se bo montažna pena pravilno
razpenila in bo postopek razpenjenja končan (kemijska reakcija zaključena). V slučaju, da se
v razpenjeni montažni peni postopek razpenjenja ne konča (kemijska reakcija ne zaključi),
lahko pride do nadaljevanja penjenja pri že vgrajenem stavbnem pohištvu in s tem stiskanja
podboja stavbnega pohištva ter nepravilnega delovanja stavbnega pohištva.
Namesto montažne pene (purpena) lahko uporabimo za toplotno izolacijo tudi npr.
expanzijske trajnoelastične trakove, bombažne trakove, … .
Pri obdelavi zunanjih špalet, je priporočilo, da toplotnoizolacijska fasada sega cca. 3 cm čez
podboj okna oz. stavbnega pohištva.
118

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
Slika 191: Tesnilni trakovi predvideni za montažo stavbnega pohištva po RAL smernicah
Vir: Propagandni material, 2009
6.1.7 VGRADNJA OKNA S TRAJNO-ELASTIČNIMI EKSPANZIJSKIMI TESNILNIMI
TRAKOVI
Sliki 192: Detajl vgradnje stavbnega pohištva s trajno-elastičnimi tesnilnimi trakovi
Vir: Lasten izris, 2007
119

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
6.1.8 VGRADNJA OKNA Z DVOSTRANSKO LEPILNIMI TESNILNIMI TRAKOVI
Slika 193: Tesnilni dvostransko lepilni trakovi predvideni za montažo stavbnega pohištva po RAL smernicah
Vir: Propagandni material, 2009
120

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
Sliki 194: Detajla vgradnje stavbnega pohištva z dvostransko lepilnimi tesnilnimi trakovi
Vir: Lasten izris, 2007
Slike 195: Detajla vgradnje stavbnega pohištva s trajno-elastičnimi ekspanzijskimi tesnilnimi trakovi in notranjo
špaleto iz mavčne plošče
Vir: Lasten izris, 2007
121

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
OPOZORILO PRI VGRADNJI (PANORAMSKIH STEN) DRSNIH VRAT
Drsne stene, posebej drsne stene brez praga je potrebno vgraditi popolnoma ravno – navpično in vodoravno,
pravilno podložiti z zagozdami in mehansko pritrditi.
To opozorilo velja zato, ker z naknadno fino regulacijo okovja oz. zapornega mehanizma ni mogoče več
popraviti napake pri vgradnji!
6.1.9 VGRADNJA DRSNIH VRAT S PRAGOM
Slike 196: Detajla vgradnje izvlečno-potisne drsne stene s trajno-elastičnimi ekspanzijskimi tesnilnimi trakovi
Vir: Lasten izris, 2007
122

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
6.1.10 VGRADNJA DRSNIH VRAT BREZ PRAGA
Sliki 197: Detajla vgradnje dvižno-potisne drsne stene s trajno-elastičnimi ekspanzijskimi tesnilnimi trakovi
Vir: Lasten izris, 2007
6.1.11 VGRADNJA VHODNIH VRAT V POD
Slika 198: Detajla vgradnje
vhodnih vrat v tlak
Vir: Lasten izris, 2007
123

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
7. NAVODILA ZA UPORABO IN VZDRŽEVANJE
STAVBNO POHIŠTVO IZ LESA - LESENA OKNA VRATA IN POLKNA
Ob nakupu stavbnega pohištva ste se odločili, da bodo
dajali vašemu domu občutek topline in domačnosti
lesena okna in vrata. Okna in vrata so iz smrekovega
lesa. Les, kot osnovni material, je eden najbolj zdravih
gradbenih materialov, saj je naravni regulator notranjega
ozračja, ker diha in pomaga pri prezračevanju,
stabilizira vlažnost, filtrira in čisti zrak.
Je topel na dotik in duši zvok.
Slika 199: Fotografija notranjosti objekta opremljenega iz lesa
Vir: Marles prospektni material, 2007
Slika 200: Fotografija lesenega okna
Vir: Marles prospektni material, 2008
Les je naraven material, je porozen in kot tak občutljiv na
delovanje vlage. Propadanje površine lesa, posebno pri oknih
in vratih, ki so izpostavljena izmeničnemu delovanju sonca,
dežja in mraza, poskušamo preprečiti tako, da na les nanesemo
zaščitne premaze. Vaša okna in vrata so osnovno zaščitena z
okolju prijaznim impregnacijskim sredstvom za kemično
zaščito lesa in nato še z lazurnim (struktura lesa je pod
premazom vidna) ali pokrivnim premazom (lesna struktura pod
premazom ni vidna) v barvnem tonu, ki ste ga izbrali.
Barva površine oken in vrat se pri lazurni obdelavi lahko na določenih delih nekoliko
razlikuje zaradi naravnih lastnosti lesa, ki ne vpija premazov enakomerno in nima enake barve
oziroma strukture po celotni površini. Zaradi istih razlogov lahko pride tudi do manjših
odstopanj v primerjavi z vzorčno barvno karto.
Trajnost premaza in s tem povezana dolžina vzdrževalnih intervalov
(od zadnjega do naslednjega obnavljanja premazovanja) je odvisna
od vrste dejavnikov kot so vrsta lesa, način obdelave, predvsem pa
različna izpostavljenost vremenskim vplivom na kar vplivajo
velikost napušča, način vgradnje okna, višine stavbe in klimatskih
pogoji.
Čimbolj proti jugu ali jugozahodu je les obrnjen, čimmanj je z
nadstreškom zaščiten pred dežjem in bolj kot je horizontalna
njegova površina, toliko bolj je les izpostavljen in manj časa bo
premaz zdržal. Potrebni vzdrževalni intervali pa bodo krajši. Na čas
obnavljanja vplivajo tudi barvni odtenki lazure.
Slika 201: Fotografija nadstreška
Vir: Marles prospektni material, 2008
124

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
POMEMBNO OPOZORILO
Okna morajo biti vgrajena strokovno in
pravilno, v skladu z veljavnimi gradbenimi
predpisi in smernicami.
Slika 202: Fotografija tesnenja vgradnje okna
Vir: Lastna fotografija, 2008
Pri vgradnji premaz ne smemo poškodovati. Za
zaščito premaza pred umazanijo pri izvajanju
sliko pleskarskih del obvezno uporabite
zaščitne trakove, ki ne poškodujejo akrilnih
premazov in so vremensko obstojni (odporni na UV in visoke temperature.
Pred uporabo preverite navodila proizvajalca traku. Zelo pomemben je podatek: po kolikem
času je trak nujno potrebno odstraniti!
Morebitne poškodbe, ki nastanejo med vgrajevanjem stavbnega pohištva na zaščitnem
premazu med pleskanjem fasade ali drugih gradbenih delih okrog hiše in na hiši, je potrebno
nemudoma sanirati.
Trajnost premazov je odvisna od pravilne nege in rednega ter pravočasnega vzdrževanja:
Slika 203: Fotografija balkonskega sestava
Vir: Marles prospektni material, 2008
Nega površine premaza
Pri čiščenju Oken (okvir in steklo) ne
uporabljajte agresivnih ali abrazivnih
čistilnih sredstev. Pogosto zadostuje topla
voda z dodatkom univerzalnega sredstva za
pomivanje lesenega pohištva oziroma
sredstva za pomivanje stekel. Trajnost
premaza na lesenih delih okna lahko
podaljšate z uporabo priloženega
negovalnega mleka. Dvakrat do trikrat na
leto ga nanesite s krpo na lesene elemente.
Negovalno mleko tvori na površini premaza
tanek, prozoren zaščitni sloj.
Pravilno negovano in vzdrževano stavbno pohištvo je okras našega doma in ima neomejeno
življenjsko dobo.
Vzdrževalno pleskanje
125

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
Največji sovražnik lesa je voda. Ta lahko prodre v les skozi poškodbe premaza in ga navlaži.
Vlažen les nabreka, obenem pa ustvarja ugodne razmere za razvoj gliv. Zaradi nabrekanja
lesa ob vlaženju in krčenja ob sušenju lesa lahko pride do razpoke premaza. Če razpoke
pravočasno ne popravimo, se bo premaz okoli poškodbe kmalu začel luščiti. Nezaščiten les
bodo razgrajevali UV žarki in čez čas ga bodo kljub biocidni zaščiti napadle glive.
barvanja, se prepričajte, da je les, ki ga boste barvali suh.
Da bi to preprečili
priporočamo, da lesene
elemente vsaj enkrat na
leto pregledate in
popravite tudi zelo
majhne razpoke, ki so
nastale zaradi fizičnih
poškodb, toče,
delovanja lesa in vode.
Poškodovane dele
najprej obrusite,
odprašite in nato
premažite z zaščitnim
premazom, ki je
priložen v servis paketu
in ste ga dobili ob
nakupu hiše/oken, vrat.
Preden se lotite
Slika 204: Luščenje premaza na lesenem oknu, ki ni bil pravilno vzdrževan
Vir: Marles prospektni material, 2008
Slika 205: Fotografija okna s polknom
Vir: Marles prospektni material, 2008
POZOR!
Pri pokrivnih barvah propadanja premaza ne
opazimo zlahka.
Vidimo le končni efekt - luščenje ali trohnenje
lesa pod premazom.
126

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
Obnova premaza:
Najbolje je, da premaz
obnovite še preden se začne
luščiti. Površino najprej
lahno obrusite s finim
brusnim papirjem
granulacije 180 - 240 do
zdrave čvrste podlage in
odprašite. Odprte vogalne
spoje in razpoke na lesu
zapolnite s polnilom. Nato
les premažite z
impregnacijskim sredstvom
za kemijsko zaščito lesa.
Tako je les pripravljen na
nov osvežilni nanos.
Celotne zunanje površine popleskajte s premazom za zaščito stavbnega pohištva.
Slika 206: Fotografija hiše z veliko lesenimi deli
Vir: Marles prospektni material, 2008
Ob nakupu premazov zahtevajte navodila za uporabo proizvajalca barve in se po njih tudi
ravnajte.
VARUJMO NAŠE OKOLJE!
Priporočamo, da za obnavljanje premaza uporabljate zaščitne premaze, ki
imajo kot osnovno topilo vodo in so ekološko ugodni. Premazi se odlikujejo
po izredni zaščiti in odpornosti proti vremenskim vplivom, po obstojnosti
nians ter hitrem sušenju!
Ostanki barve in ostalih kemikalij ne sodijo v odtoke. To so posebni odpadki
in jih morate strokovno odstraniti. Občasno tečejo akcije zbiranja posebnih
odpadkov na posebnih zbirnih mestih, kjer lahko odložite posebne odpadke.
127

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
NAVODILO ZA REGULACIJO ROTO NT OKOVJA
I. Garancija na funkcionalnost vrtljivo nagibnega okovja Roto
NT, Roto nor površino je 10 let.
II. Okno moramo zapirati vedno s potrebnim občutkom in ne s
silo, da ne poškodujemo gonilni mehanizem. Ko zapiramo,
krilo z eno roko dobro pritisnemo na okvir in zapiralni
mehanizem vrtimo v pravilni smeri. Okno mora biti spodaj
in zgoraj pravilno zaprto, da preprečimo zvijanje kril.
III. Okovje vsaj enkrat letno namažemo s kapljo olja.
IV. Regulacija vrtljivo nagibnega okovja Roto NT se izvrši z
namenom boljše funkcionalnosti okna in sicer:
lažjega zapiranja,
- boljšega tesnjenja oken,
- boljšega pozicioniranja oken.
V. Regulacijo okovja izvršimo na sledečih elementih:
Slika 207: Fotografija okovja Roto NT
Vir: Lastna fotografija, 2010
1. Stranska nastavitev škarij z z vtikalnim ključem SW 4 mm;
- + 4 mm,
- - 2 mm.
2. Nastavitev naležnega pritiska škarij z vtikalnim ključem SW 4 mm;
- + 0.8 mm,
- - 0.8 mm.
3. Stranska nastavitev kotnega ležaja z vtikalnim ključem SW 4 mm:
- + 2 mm,
- - 2 mm.
4. Višinska nastavitev kotnega ležaja z vtikalnim ključem SW 4 mm:
- + 2 mm,
- - 2 mm.
5. Nastavitev naležnega pritiska zapiralnih čepov z vtikalnim ključem SW 4 mm:
- + 0.8 mm,
- - 0.8 mm.
Nastavitev okovja Roto NT je potrebno
izvršiti na vgrajenem oknu v primeru:
‣ povesa okna,
‣ preobremenitve okna,
‣ v primeru menjave stekla,
‣ poškodbe okna zaradi fizičnih
poškodb ( poskus vdora, nasilnega
odpiranja,ipd)
128

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
NAVODILO ZA REGULACIJO CENTRO NT OKOVJA
129

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
Slike 208: Sheme nastavitve okovja Roto NT
Vir: Prospektni material Roto , 2008
130

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
LESENA VHODNA VRATA
Vhodna vrata so ogledalo našega doma. So prvi stik s tistimi, ki pridejo v naš dom. Zato ste
se prav gotovo dobro odločili, ko ste izbrala visoko kakovostna Marles lesena vhodna vrata.
Lesena vhodna vrata so trpežna in bodo imela dolgo življenjsko dobo, če bomo upoštevali
navodila za pravilno vgradnjo in vzdrževanje vhodnih vrat.
Vhodna vrata so izredno izpostavljena velikim fizikalnim obremenitvam. Razlika med klimo
v prostoru, za katero je značilna visoka temperatura v kurilni sezoni in zunanjo klimo, za
katero so značilne v kurilni sezoni nizke temperature in visoka relativna vlažnost zraka.
Odgovor lesenih vrat na te robne ekstremne pogoje je ukrivitev vratnega krila in razne druge
napake na konstrukciji vrat zaradi delovanja lesa.
Da bi se temu izognili:
NE PRIPOROČAMO namestitev »visoko temperaturnih grelnih teles« (klasični radiatroji,
peči,..), v bližino vhodnih vrat.
Iz istih razlogov priporočamo konstrukcijsko
zaščito (nadstrešek) vhodnih vrat tako, da vhodna
vrata niso direktno izpostavljena vremenskim
vplivom (dežju, soncu, snegu, toči in vetru).
Slika 209: Fotografiji zaščite vhodnih vrat z
nadstreškom
Vir: Prospektni material Marles, 2008
POZOR!
Visoka relativna zračna vlaga v vašem stanovanju je škodljiva za vaše zdravje, pa tudi za vaša
lesena vrata. Zaradi visoke relativne zračne vlage se vrata deformirajo -
nabreknejo se in se zvijejo. Vi to čutite vsak dan, ko s težavo zapirate vrata. Ko se nato pri
povišani temperaturi in nižji zračni vlagi lesena vrata posušijo, se les skrči. To delovanje lesa in
sicer krčenje, ko je zrak suh in nabrekanje lesa, ko je zrak vlažen povzroča na premazu lesenih
vrat razpoke. Razpoke nastanejo, kljub izredni elastičnosti premazov. Skozi razpoke pride voda.
Kot veste so za razvoj gliv potrebni: les, vlaga, toplota in kisik. V spomladanskih mesecih, ko se
temperatura dvigne, so vsi pogoji za razvoj gliv izpolnjeni in na vaših lesenih vhodnih vratih se
lahko pojavijo glive.
Kako se izognemo razvoju gliv na leseni površinah
V naših stanovanjih naj relativna zračna vlaga nikoli ne preseže 50% !
131

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
Shema naknadne regulacije vhodnih vrat:
Tesnenje oz. trdost zapiranja nastavitavimo oz.
reguliramo z vtikalnim ključem 4mm do + 1.5
mm /- 1.5 mm
Tesnenje oz. trdost zapiranja nastavitavimo oz.
reguliramo s križnim izvijačem. Odvijemo vijaka
s križno glava, premaknemo vpad not ali ven in
zategnemo križna vijaka (regulacija do + 1.5 mm
/- 1.5 mm)
Slika 192: Fotografije vpadov vratnega okovja
Vir: Lastna fotografija, 2009
Slika 210: Fotografija gonilke MVZ
Tesnenje oz. trdost zapiranja nastavitavimo oz.
600 automatic vhodnih vrat
reguliramo z vtikalnim ključem 4mm do + 1.5 mm
Vir: Lastna fotografija, 2009
/- 1.5 mm
V primeru, da pride do manjšega zvijanja vrat (do 4 mm) lahko vrata reguliramo s
trodimenzionalnim nastavljivim tečajem na zapornem mehanizmu, ki smo ga na naša vhodna
vrata vgradili in omogoča fino nastavitev vratnega krila.
132

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
Stransko nastavitev
reguliramo z vtikalnim
ključem do + 3 mm /- 2
mm
Višinsko nastavitev
reguliramo z vtikalnim
ključem do + 3 mm /- 2
mm
Globinsko nastavitev
reguliramo z vtikalnim
ključem do + 3 mm /- 2
mm
Slika 211: Fotografija nastavitve tečajev vhodnih vrat
Vir: Lastna fotografija, 2009
V primeru izredne krivosti vrat iz vidne okvirne konstrukcije (na sredini zvitost več kot 4
mm), ko na zgoraj opisan način ne moremo več nastavit vrat, uporabimo naslednji način
izravnave:
V primeru masivnih vrat na strani kljuke na vrhu vratnega krila odstranimo gumijasti čep ter
previdno in z občutkom z vtičnim ključem št. 8 zavrteti vijak v pravo smer (v nasprotnem
primeru lahko poškodujemo vratno krilo) za 1/2 obrata oziroma 180° na dan. to ponavljati do
največ štiri dni oziroma do največ dveh obratov vijaka. Smer vrtenja izvesti po sliki A oz. B
odvisno od smeri ukrivljenosti vrat.
133

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
A) Verjetnost krivljenja poleti B) Verjetnost krivljenja pozimi
DESNO
LEVO
ZNOTRAJ
ZUNAJ
ZUNAJ
ZNOTRAJ
Z vtičnim ključem št.8 zavrteti
v desno za 1 obrata oz za 180°
na dan; v štirih dneh do max. 2
obrata.
Z vtičnim ključem št.8 zavrteti v levo
za 1 obrata oz za 180° na dan; v štirih
dneh do max. 2 obrata.
Radiator naj nikoli
ne bo preblizu
vhodnih vrat!!!
Slika 212: Fotografija ravnanja zvitosti vhodnih vrat
Vir: Propagandni material Marles, 2009
134

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
GARANCIJSKI LIST
garancijski rok je 36 mesecev od dneva prevzema
garancijski rok za steklo je 60 mesecev
Izdelek je izdelan v skladu z veljavnimi evropskimi standardi kar dokazujejo certifikati o skaldnosti
neodvisnih institucij.
Morebitne napake in pomanjkljivosti v času garancije bomo odpravili v zakonitem roku. V primeru,
ko popravilo ni možno, bomo na vašo željo izdelek nadomestili z novim
Iz garancije so izvzete površinske lepotne okvare, ki ne vplivajo na pravilno delovanje proizvoda.
Poleg tega ne priznavamo napak, ki so nastale zaradi:
nepravilne vgradnje*
ekstremnih klimatskih pogojev (RZV v prostoru 55%)
nepravilnega vzdrževanja
napačne ali malomarne uporabe
normalne obrabe izdelka
višje sile (poplava, požar, toča,..)
Garancija velja ob predložitvi računa.
Servisiranje in oskrbo z rezervnimi deli zagotavljamo 7 let.
135

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
8. CE ZNAK IN CERTIFIKATI
ZAG Ljubljana 1404
NB–CPD 89/106/EEC
HF Austria OIB–
190-004/98-008
Marles PSP d.o.o.,
Podvelka 3
2363 PODVELKA
09
P 1474/08-520
429/2005
EN 14351-1: 2005
Leseno enokrilno okno, leseno
dvokrilno okno z vmesnim
pokončnikom, lesena dvokrilna
balkonska vrata in lesena
panoramska stena s pragom za
uporabo v stavbah za vgradnjo v
navpične stenske odprtine, razen
za vgradnjo na bežalne poti ali v
obodne konstrukcije požarnih
sektorjev.
odpornost na obremenitve z vetrom –
npd
odpornost na obremenitve s snegom -
npd
odziv na ogenj evrorazred - npd
vodotesnost (neščitena) 9A
vodotesnost (ščitena) - npd
odpornost na udarce - npd
nosilnost varovalnih naprav - npd
zvočna izolirnost Rw (C;Ctr) 33 (-2, -6)
dB – 35 (-2, -7)
toplotna prehodnost. 0.79 - 1.4 W/m 2 K
energijske lastnosti – energijska
prepustnost g – 0.47 – 0.63
energijske lastnosti – svelobna
prepustnost 71% – 80%
prepustnost zraka na pripirah 4
Slika 213: Izjava o skladnosti in nalepka CE znaka
Vir: Marlesovo gradivo, 2009
136

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
Slika 214: Certifikat za okna Termo plus compact
Vir: Marlesovo gradivo, 2008
137

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
9. NANOTEHNOLOGIJA
Vodilna in najbolj dobičkonosna tehnologija trenutno na svetu oz. že po letu 2000 je
nanotehnologija, to je tehnologija izredno tankih nanosov in premazov (nano velikosti) .
Ekspanzija razvoja tehnologij glede na čas je prikazana na spodnjem grafu.
Slika 215: Graf eksplozija razvoja tehnologije glede na čas
Vir: Posvet o razvoja gradnje na Institutu v Rosenheimu, 2001
Predstavil bom nekaj primerov nanotehnologije že uporabljene v praksi ali pa še nekaj
primerov v razvoju:
9.1 BIOCLENA STEKLO – SAMOČISTILNO OZ. LAŽJEČISTILNO STEKLO
Združuje za steklo tri posebne lastnosti in te so:
- nano nanos povečuje površinska napetost kapljic
- povečuje odvod vode iz stekla
- omogoča s katalitičnim postopkom razgradnjo maščob. Da postopek teče rabimo sončno
energijo (ultravijolično svetlobo) in TiO 2 (nano nanos na zunanji strani stekel ter vodo, da
spere razgrajeno maščobo iz stekla.
Pomanjkljivosti pa se pojavijo, ker normalno ne dežuje in sije sonce istočasno, počasi se
izrabi TiO 2 v nano nanosu. Prav tako sistem ne deluje na notranji strani stekla, v prostoru.
138

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
Slika 216: BIOCLEAN steklo
Vir: Posvet o razvoja gradnje na Institutu v Rosenheimu, 2001
139

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
140

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
Slika 217: Prospekt BIOCLEAN stekla
Vir: prospektni material KRISTAL MARIBOR d.d.
141

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
9.2 IZBOLJŠANE OBREMENJENE PLASTI NA MANJŠO OBRABO
Nano nanosi se uporabljajo kot nanosi v motorjih z notranjim izgorevanjem za manjšo
obrabo materiala na izvrtinah valjev oz. daljšo življensko dobo motorja ter boljše
tesnenje med valji in izvrtinami v bloku motorja.
Veliko se uporabljajo tudi v raznih filtrih in s pomočjo lastnosti nano nanosov
izboljšamo čiščenje plinov in tekočin.
Slika 218: Notranjost izvrtine valja motorja z notranjim izgorevanjem ali filtra
Vir: Posvet o razvoja gradnje na Institutu v Rosenheimu, 2001
9.3 POVEČANJE TRDNOSTI KONSTRUKCIJ S TANKIMI NANOSI
Dokazano je, da aluminijaste konstrukcije prevlečene s tankimi nanosi tvorijo do 80% večjo
trdnost kot same aluminijaste konstrukcije. (poizkusi na sodobnih vozilih)
142

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
Slika 219: Principi povečanja trdnosti in kompaktnosti konstrukcij s pomočjo tankih nanosov
Vir: Posvet o razvoja gradnje na Institutu v Rosenheimu, 2001
9.4 SPREMEMBA BARVE
Pod različno napetostjo in jakostjo el. toka, kompozitni materiali spremenijo barvo. Tako
lahko spreminjamo barvo na vozilih, pobarvanih stenah, stropovih, senčimo lahko strehe, …
Slika 220: Kupole, strehe, vozilo – sprememba barve pod vplivom spremembe napetosti in
jakosti el. toka
143

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
Vir: Posvet o razvoja gradnje na Institutu v Rosenheimu, 2001
Gospodinja se bo z rdečim mercedesom odpeljala nakupovat. Kupila si bo moder kostim, ga
oblekla in spremenila barvo svojega mercedesa v modro, da bo in, in prišla domov z avtom
druge barve. Kaj bo pa delala policija
9.5 SPREMEMBA OBLIKE
Pod različno napetostjo in jakostjo el. toka, kompozitni materiali spremenijo obliko.
Oče se bo odpeljal z mercedesom limuzino na delo.
Po avto bo prišel sin, in bo s pomočjo kompozitnih
materialov oz. spremembe napetosti in jakosti toka
spremenil avto v športni mercedes, ko bo pa
gospodinja odpeljala v nakup, bo pa mercedes postal
velik karavan.
Tudi hiša se bo kupila na m 3 kompozita in jo bomo
lahko računalniško oblikovali.
Slika 221: Princip delovanja spremembe oblike, spremembe oblike vozila, spremembe oblike
hiše pod vplivom spremembe napetosti in jakosti el. toka
Vir: Posvet o razvoja gradnje na Institutu v Rosenheimu, 2001
144

Steblovnik, S. Lesna gradnja.
Študijsko gradivo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2010
10. GRADIVO:
1. MARLES: Prospekti hiš, javnih objektov in naselij 1999-2010
2. MARLES: Interni predpisi, načrti in detajli, 1999-2010
3. Priporočila Rosenheimskega instituta, 2001, Rosenheim, Nemčija
4. S.Steblovnik, Obnova hiše - strehe, Nedeljski dnevnik, 2002
5. R. Mueler, Hauseingangstueren aus Holz, 1988, Bauverlag GmbH,
Wiesebaden und Berlin
6. Mag. M. Zupan, univ.dipl.inž.fiz., 2002, Povzetek in tolmačenje Pravilnika o toplotni
zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah, predavanje v Mariboru
7. Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah Uradni list RS št.42, 15.5.-
06-13
8. R. Sendi in B. Cotič, Priročnik za gradnjo družinske hiše v lastni režiji, 2007, Tehnična
založba Slovenije, d.d., Ljubljana
9. Prof. dr. Novak P., PURES 2008 - Pravilnik o učinkoviti rabi energije v Sloveniji, 2008,
Energotech, Ljubljana
145