Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije

Odvetnik 51 / marec 2011
Članki
Drugi udeleženci v postopku so:
– zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine;
– drugi pridobitelji etažne lastnine, če prijavijo udeležbo
(četrti odstavek 16. člena ZVEtL), in
– druge osebe, ki izkažejo pravni interes, zlasti imetniki
drugih stvarnih in obligacijskih pravic (najpogosteje
bodo to upniki, služnostni upravičenci, predkupni
upravičenci).
Vsebina predloga:
– zahtevek za vzpostavitev etažne lastnine na posameznem
delu stavbe, ki pripada predlagatelju na podlagi
pravnega naslova;
– identifikacijski znak stavbe ali posameznega dela stavbe,
če je ta znan, sicer pa se zahtevek opredeli s podatki
o ulici, hišni številki in kraju, posamezni del pa z opisom
bistvenih elementov: etaža, površina, lega, namembnost;
– pravni naslov oziroma listine, ki izkazujejo pravno nasledstvo
ali priposestvovanje (potrdilo o stalnem prebivališču
za fizične osebe in izpisek iz sodnega registra,
ki izkazuje sedež pravne osebe).
Če predlog ne vsebuje vseh sestavin, sodišče izda sklep,
s katerim predlagatelju naloži dopolnitev predloga in mu
določi rok za dopolnitev. Če predlog v roku ni dopolnjen,
ga sodišče zavrže.
Po 13. členu ZVEtL se za vprašanja, ki niso urejena v
tem zakonu, uporablja Zakon o nepravdnem postopku
(ZNP), 1 ki pa za primere, ki jih ZNP ne ureja, napotuje na
uporabo Zakona o pravdnem postopku (ZPP). 2
Ravnanje sodišča, ko je predlog
popoln
Vpis zaznambe postopka za vzpostavljanje
etažne lastnine
Sodišče takoj, ko je predlog popoln, po uradni dolžnosti
odredi vpis zaznambe postopka za vzpostavljanje etažne
lastnine v zemljiško knjigo, za katerega se smiselno uporabljajo
pravila, ki veljajo za zaznambo spora. Predlagatelj
lahko tudi sam predlaga zaznambo postopka za vzpostavitev
etažne lastnine, postopek pa poteka podobno kot pri
zaznambi spora, kar pomeni, da mora predlagatelj vložiti
predlog na obrazcu, ki je predpisan za zaznambo spora, in
predlogu priložiti potrdilo nepravdnega sodišča o vloženem
predlogu in o opravilni številki.
S tem se predlagatelj izogne tveganju, da bo sodišče neažurno
pri vpisu zaznambe.
1 Ur. l. SRS, št. 30/86 (20/88 popr.), 87/02 – SPZ, 131/03 Odl. US: U-I-60/03
in 77/08 – ZDZdr.
2 Ur. l. RS, št. 73/07 – UPB3 in nasl.
Pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti
Sodišče mora veliko podatkov pridobiti po uradni dolžnosti.
Iz zemljiške knjige pridobi podatke o vpisanih
imetnikih lastninske pravice in drugih pravic, iz centralnega
registra prebivalstva in iz sodnega/poslovnega registra
pa pridobi podatke o tem, kdo ima na tem naslovu
prijavljeno stalno prebivališče oziroma registrirano dejavnost.
Vročitev predloga v izjavo
Sodišče predlog posreduje v izjavo zemljiškoknjižnemu
lastniku, po uradni dolžnosti pa o postopku obvesti vse
osebe, za katere izve na podlagi poizvedb, ki jih opravi po
uradni dolžnosti, lahko pa tudi druge osebe, če šteje, da bi
bilo to potrebno.
Obvestilo se objavi tudi na spletni strani sodišča. Sodišče
v obvestilu določi primeren rok, v katerem se zemljiškoknjižni
lastnik lahko izjavi o predlogu, osebe, ki so prejele
obvestilo, pa lahko prijavijo svojo udeležbo.
Narok
ZVEtl določa, da sodišče opravi narok, kadar oceni, da je
to smotrno V praksi bo sodišče odločilo brez naroka, če
bo lahko odločilo že na podlagi listin.
Sicer pa se na naroku zberejo izjave strank in ugotovijo
dejstva ter vse okoliščine, ki so potrebne za odločitev.
Zakonodajalec je poskusil poenostaviti postopek tako, da
sodišče o naroku lahko napravi kar uradni zaznamek. To
se v praksi zanesljivo ne bo izvajalo, ker je nepraktično,
saj je prav zapisnik tista listina, v kateri je navedeno dogajanje
na naroku, izjave strank in je gotovo bolj pregleden
kot uradni zaznamek.
Odločanje o utemeljenosti predloga
O lastništu posameznih delov bo sodišče odločalo na
podlagi listin, pri katerih se zahteva nižja stopnja formalnosti
kot pri predlogu za vknjižbo lastninske pravice
v zemljiški knjigi. Če listine ne bodo zadoščale, bo predlagatelj
lastninsko pravico dokazoval s priposestvovanjem,
kjer pa veljajo manj formalna pravila kot po splošnih
predpisih.
Zakon namreč zahteva, da pridobitelj v postopku kot
verjetne izkaže pogoje za priposestvovanje lastninske
pravice na posameznem delu stavbe. Priposestvovanje
pa kot verjetno izkaže tako, da dokaže, da je vsaj deset
let izvrševal posest na posameznem delu stavbe. Zakon
v tem delu odstopa od določil Stvarnopravnega zakonika
(SPZ), 3 ki za priposestvovanje zahtevajo, da je oseba,
ki uveljavlja priposestvovanje lastninske pravice, nepremičnino
imela v lastniški posesti deset let. ZVEtL pa lastniške
posesti ne zahteva, pač pa zahteva samo posest,
3 Ur. l. RS, št. 87/02, 18/07 Skl. US: U-I-70/04.
9