Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije

8 Strokovni članki / Članki
Odvetnik 51 / marec 2011
lahko ali celo mora izrekati tudi ustavni zakon, medtem
ko so klasična civilnopravna razmerja med banko in varčevalci
tvarina zakona.
Prepoved zlorabe pravice
V prispevku polemiziram s stališčem, da je vložitev pravnega
sredstva z namenom, da se pridobi samo odlog nastanka
neugodnih posledic za zastopano stranko, primer
kakovostnega in pravno pravilnega zastopanja stranke. V
ozadju sta dva primera. Na tem mestu naj navedem samo
enega. Primer se nanaša na odlaganje izpraznitve stanovanja,
v katerem živi mati z mladoletnimi otroki. Sodba, ki
nalaga izpraznitev, je pravilna in zakonita, njena prehitra
izvršitev pa ima za stranko neugodne posledice. Dilema
je, ali je vložitev pritožbe 1 zloraba procesnih pravic, čeprav
ni nobenega dvoma, da je pritožba »očitno vsebinsko
neutemeljena«. 2
1 Mutatis mutandis je mogoče reči tudi za druga pravna sredstva (na primer v
postopku izvršbe), ki bodo še sledila.
2 Čeferin, R.: Ali pomeni vlaganje pravnih sredstev odvetnika z namenom
zavlačevanja zlorabo procesnih pravic?, Odvetnik, št. 1/2010, str. 4–8.
Marija Bele Vatovec
ZVEtL 1 – sodni postopki v praksi
1
Postopek za vzpostavitev etažne
lastnine
Postopek se začne na predlog. Predlagatelj je pridobitelj
posameznega dela stavbe. To je oseba, ki s pravim naslovom
izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice
na posameznem delu stavbe, tudi če niso izpolnjeni pogoji
za vknjižbo lastninske pravice po določilih Zakona o zemljiški
knjigi (ZZK-1). 2
Po določilu 40. člena ZZK-1 se vknjižba lastninske pravice
dovoli na podlagi naslednjih listin:
– zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo
glede vknjižbe, ki se predlaga;
– listine, izstavljene v obliki notarskega zapisa, ki vsebuje
zemljiškoknjižno dovolilo;
1 Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela
stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavb (Ur. l. RS, št. 45/08).
2 Ur. l. RS, št. 58/03, 37/08 – ZST-1, 45/08, 28/09, 79/10 – Odl. US: U-I-
85/09.
Cilj, da mati z otroki kar najdlje ne izprazni stanovanja, ki
ga neutemeljeno zaseda, ni pravno dovoljeni cilj, ki opravičuje
pravna sredstva, katerih edini cilj je, da se zavlačuje
postopek. V naravi prava je, da so naše pravice in dolžnosti
korelativne in da jih imamo samo v razmerjih drug
do drugega. Zavlačevanje izpraznitve stanovanja posega
v pravico tistega, ki mora stanovanje dobiti. Odvetnikova
(tudi etična) naloga ni, da se slepo zavzema za koristi
svoje stranke, ob tem pa pozablja na odnos do nasprotne
stranke. Mera prava ni samo moja mera, vselej gre tudi za
mero do drugega.
Zelo mogoče je, da odvetnik nima pravnih
sredstev, s katerimi lahko pomaga stranki, ki je
v konkretnem primeru v stiski. Če teh sredstev
nima, je treba ubrati drugo pot. Odvetnik naj se
spremeni v strankinega človeškega sogovornika
in ji svetuje, kako bi lahko drugače (npr. prek
ustanov socialnega varstva) rešila svoj stanovanjski
problem.
Zakon ureja dva postopka, in sicer:
1. postopek za vzpostavitev etažne lastnine s sodno odločbo na predlog pridobitelja in
2. postopek za določanje pripadajočega zemljišča, ki pripada stavbi v etažni lastnini.
– pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo
obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravice,
katere vknjižba se predlaga;
– pravnomočne sodbe, s katero je sodišče osebi, proti
kateri se vpis predlaga, naložilo, da prizna svoj podpis
za svoj oziroma da izroči ustrezen odpravek notarskega
zapisa;
– pravnomočne sodbe, s katero je sodišče odredilo izstavitev
zemljiškoknjižnega dovolila;
– pravnomočnega sklepa o dedovanju;
– pravnomočnega sklepa v postopku izvršbe;
– druge pravnomočne sodne odločbe.
Pridobitelj in s tem predlagatelj je lahko tudi oseba, ki
teh listin nima. Za take primere je v Zakonu o vzpostavitvi
etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega
dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi
(ZVEtL) določen poenostavljen postopek za dokazovanje
priposestvovanja.