Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije
Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije
40 Mediji o odvetništvu Odvetnik 51 / marec 2011 varstva konkurence pa so povsem zatajili. VEGA ni imela nobene možnosti,« pove bolj z grenkobo, kot z jezo. In zmagoslavno doda: »Na VEGI smo imeli pravno vse pospravljeno, inšpektorji niso nikoli nič našli!« … In se je zgodilo … Ne, se popravi, M. je prvič videla že v študentskih letih, »ko nas je B. M. Z. (prof. Boštjan M. Zupančič, op. p.) poslal na ogled neke kazenske obravnave«. V dvorani so se vrstili govori tožilstva in odvetnikov, ko je nastopil njen bodoči. Njegov govor je bil za svetlobna leta boljši od drugih. Pomislila sem, aha, zato je tako znan …« K. in njen nesojeni mož sta torej odšla na zabavo, toda tistega 12. decembra »se je stresla gora«, v dveh tednih sem se preselila k M., 1. januarja praznujeva uradni začetek najine zveze,« z nasmehom modrooke K. pove K. K. In otroci?, sem vseeno radovedna za konec. »Otroke imava zelo rada, ampak pri 28 sem si rekla, za to je čas pri 30. Potem sem razmišljala: Ah, saj imam čas do 35. leta. Zdaj imam 37 let in nobenega izgovora več. In ja: vse večkrat pomislim, če bi … vsem težavam navkljub.« (Ivelja, R., Spomini na mladost – Katarina Kresal: Srečni otrok, Dnevnikov objektiv, 24. 12. 2010, str. 6 in 7) 11. Disciplinski tožilec OZS M. J. N. je zavrgel prijavo Komisije za preprečevanje korupcije, ki jo je 19. novembra vložila proti Odvetniški družbi Č. Predsednik komisije G. K. je Č. odvetnikom očital hujšo kršitev dolžnosti pri opravljanju njihovega poklica, ker je družba v začetku novembra prevzela zastopanje S. D., nekdanje vodje kabineta predsednika Vlade, v postopku pred komisijo in Ustavnim sodiščem, čeprav je bila takrat še vedno v zaupnem razmerju s komisijo, saj jo je zastopala v nekaj postopkih … M. J. N. je poudaril, da bi tovrstno kršitev lahko očitali odvetniku, ki bi v isti stvari zastopal nasprotno stranko oziroma bi zastopal stranko, ki je v sporu z njegovo, tudi če gre za drugo zadevo. V sklepu je zapisal, da se strinja s stališčem P. Č., namreč da komisije ni mogoče imeti za nasprotno stranko osebe, ki je v postopku pred komisijo vabljena na zaslišanje. Če bi komisija kot samostojni in neodvisni državni organ osebe, ki jih vabi na zaslišanja, imela za nasprotne stranke, bi se celo lahko utemeljeno postavljalo vprašanje njene nevtralne in objektive vloge pri preiskovanju sumov korupcije (zaradi istega vzroka ni gotovo, da sta sodišče ali na primer preiskovalni sodnik nasprotna stranka osumljenca). Prav tako ni mogoče reči, da so tisti, ki jih komisija preiskuje, z njo v sporu. Ne glede na to pa iz prijave ni razvidno, da je odvetniška družba v zadevi S. D. zastopala ali svetovala komisiji, je še zapisal J. N. Pri tem se sprašuje, kako bi bilo to sploh mogoče, saj za kaj takega ni podlage v zakonu. Ugotavlja tudi, da zatrjevanje, češ da je imela odvetniška družba zaradi zastopanja komisije privilegiran uvid v njeno delovanje, ne more biti vzrok, zaradi katerega bi moral odvetnik odkloniti zastopanje stranke. Po tej logiki bi bili odvetniki, ki so bili vrsto let zaposleni na policiji, v koliziji zastopanja vsakega policijskega osumljenca na policiji, kar je po mnenju disciplinskega tožilca absurdno. (Predanič, J., v članku Disciplinski tožilec v bran Čeferinu, Delo, 30. 12. 2010, str. 3) 12. Pred Evropskih sodiščem za človekove pravice (ESČP) je bila Slovenija največkrat obsojena leta 2006. Do začetka decembra 2010 je naša država izplačala 6,3 milijona evrov odškodnin zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, na podlagi sodb ESČP in prijateljskih poravnav, tako na nacionalni ravni kot na ravni zadev, ki jih je ESČP med postopkom reševanja odstopilo državnemu pravobranilstvu na podlagi naše zakonodaje ... V letu 2006 je bila naša država pred ESČP v 169 zadevah obsojena na izplačilo dobrega pol milijona evrov. Lani je morala država izplačati okrog 25.000 evrov, do 7. decembra letos pa 4.000 evrov. Letos je bila Slovenija obtožena tudi v zadevi Ribič (2.000 evrov odškodnine), vendar sodba še ni dokončna in bo ta znesek izplačan prihodnje leto … Slovenija je bila pred ESČP zaradi sojenja v nerazumnem roku od leta 2005 do leta 2008 v 208 zadevah obsojena na malo več kot 700.000 evrov, od leta 2009 pa do konca leta 2010 pa v šestih zadevah na dobrih 29.000 evrov … Lani je državno pravobranilstvo prejelo 136 zahtevkov za izplačilo odškodnine zaradi nepravičnega odvzema prostosti v kazenskem postopku v znesku dobrih osem milijonov evrov … Vrednost poravnav je 85 odstotkov nižja od zahtevanih zneskov, ki so skupaj znašali dobra dva milijona evrov, po sklenjenih poravnavah pa je bilo lani izplačanih malo več kot 300.000 evrov. V zadnjih štirih letih se priznava 300 evrov za začetne tri dni odvzema prostosti in po 42 evrov za vsak nadaljnji dan. Nekoliko višje odškodnine so na sodišču iztožili tisti, ki se jim je zaradi neupravičenega odvzema prostosti poslabšalo zdravstveno stanje oziroma so o njih poročali mediji. (Ropac, I., v članku Zaradi nasilnega policista ostal brez očesa – odškodnine za neupravičen odvzem prostosti in policijsko nasilje, Delo, 4. 1. 2011, str. 8) 13. Brezplačna pravna pomoč (BPP) za socialno šibke je najbrž korak k pravičnejšemu družbenemu sistemu, saj je prav najrevnejšim večkrat le tako zagotovljena pomoč odvetnika, za katerega bi drugače morali odšteti zajeten znesek denarja. Če pristojno sodišče odloči, da je prosilec upravičen do BPP, gredo stroški v breme države. Zaplete pa se, če stranki v pravdnem postopku skleneta poravnavo. Takrat mora vsaka plačati svoje stroške, tudi socialno najšibkejše stranke, upravičene do BPP. Ta tako v teh primerih sploh ni več brezplačna … Na spletnih straneh OZS so objavljeni seznami odvetnikov, ki ponujajo BPP. Prosilec si lahko pooblaščenca za izvajanje BPP izbere sam. Če tega ne stori, ga določi pristojni organ za BPP po uradni dolžnosti, in sicer po abecednem redu s seznama, ki ga predloži Območni zbor odvetnikov … Od 1. januarja do začetka decembra 2010 so na ljubljanskem okrožnem sodišču izdali 116 odločb o razrešitvi odvetnika. Statistike, zakaj in kdo predlaga razrešitev – je to stranka ali odvetnik – ne vodijo … Izkušnje sodišča kažejo, da so
Odvetnik 51 / marec 2011 Mediji o odvetništvu pritožbe proti odvetnikom največkrat subjektivne, in sicer zaradi nezadovoljstva z rezultatom postopka … »Pritožb proti delu odvetnikov, ki opravljajo BPP, ne vodimo posebej. Lahko povem le, da število pritožb v teh zadevah ne izstopa,« je povedal predsednik OZS Miha Kozinc. Opozoril je še, da pristojne službe tovrstno pomoč včasih odobrijo tudi za zastopanje v zadevah, ki po njihovem mnenju sploh niso smotrne. Prav v takšnih primerih je odvetnik najpogosteje tarča kritik in nezadovoljstva strank nad samim izidom pravde.« ... »Odvetniki, ki se s primeri ukvarjajo v okviru BPP, v praksi pogosto naletijo na številne probleme. Pri sklepanju sodnih poravnav so v dilemi prav zaradi opisanega problema glede vračanja stroškov sodišču. Na splošno bi lahko sklenili, da zakonska ureditev BPP odvetnike odvrača od sklepanja poravnav, vendar ti morajo zaradi raznolikosti primerov poleg stroškov postopka upoštevati tudi interes strank po celoviti rešitvi spornih razmerij,« je sklenil K. (Šelc, M., v članku Brezplačna pravna pomoč pri sodni poravnavi sploh ni brezplačna, Delo, 6. 1. 2011, str. 4) 14. Dodajmo še, da se je nesojeni »vodja slovenskih tožilcev« v zgodovino vpisal kot prvi, ki ga je Ustavno sodišče kaznovalo zaradi žalitve sodstva in zlorabe pravic v postopku pred tem sodiščem. Njemu (oziroma njegovemu podjetju) so zaradi tega pred dvema letoma naložili za okoli 1.700 evrov kazni, vendar jih po naših podatkih ni plačal, izterjati pa jih niso mogli, ker je imel T. T. zaprte vse transakcijske račune, njegova družba pa blokiran račun. A to menda ni njegov edini greh, saj smo izvedeli, da proti T. T. teče tudi preiskava zaradi suma storitve kaznivega dejanja nezakonitega dajanja pravne pomoči in ponarejanja listin, za kar ga je ovadila OZS. (Berdon, S., v članku Slamnati kandidat blokira izbiro tožilca, Dnevnik, 6. 1. 2011, str. 5) 15. Očitno je šlo vse narobe že od začetka. Zagotovo primer, pri katerem si lahko odvetniki obdolženih samo manejo roke. V resnici pa je tako: odvetniki, ki jim tožilstvo bolj ali manj pripisuje odgovornost za zavlačevanje postopka in njegovo zastaranje, pravzaprav vedo, pred katerim sodnikom bodo lahko »afne guncali« in pred katerim si na kaj takega ne bodo upali niti pomisliti. Sodnik je gospodar postopka, če ne zna »ustaviti« niti tožilca niti odvetnika, potem se zgodi Satex. In temu ponavadi sledijo odškodninske tožbe obdolženih proti državi. (Vukelić, M., v komentarju Sramota, Delo, 16. 1. 2011, str. 5) 16. Višji sodniki so dali prav okrajni sodnici, ki je zavrnila tožbeni zahtevek kemičnega podjetja. Potrdili so tudi sklep o denarnem kaznovanju odvetnika … Poleg tega, da mora F. plačati vse pravdne stroške, bo v žep segel tudi njegov pooblaščenec, odvetnik R. P. iz odvetniške družbe S. Sodnica ga je namreč med sojenjem zaradi zavlačevanja postopka kaznovala z 800 evri globe. Pritožbeno sodišče je sklep potrdilo. (Felc, M., v članku Novinarja poročala korektno, Delo, 24. 1. 2011, str. 7) 17. Imenovanje nekdanjih poslancev in sodnikov rednega sodstva za ustavne sodnike samo po sebi ne zagotavlja ustavnopravne kakovosti in suverenosti. Primernejši bi se na primer zdeli tisti pronicljivi odvetniki, ki imajo izostren občutek za varstvo človekovih pravic. (Šuligoj, B., intervjuju z dr. Andražem Terškom: Državni zbor bi se moral Ankarančanom in vsem državljanom z resolucijo opravičiti, ker je zlorabil njihovo zaupanje, Delo, 31. 1. 2011, str. 10) 18. Gre za pravnico, ki je deset let delala kot odvetnica, nato desetletje še kot notarka. Kasneje je sodelovala pri pripravi notarske zakonodaje v okviru ministrstva za pravosodje in med drugim vodila Center za izobraževanje v pravosodju. Devet mesecev je bila zaposlena tudi na okoljskem ministrstvu, na Službo vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko pa je prišla s politično podporo upokojenske stranke Desus. (Zorko, M., v članku Gorenjka, ki ni naslikala gorenjske pokrajine, Dnevnikov objektiv, 12. 2. 2011, str. 8) 19. »Jaz sem njega angažiral zato, da me brani in zastopa,« je smotrno odločitev pojasnil obtoženec, sodni senat pa je po slabi uri posvetovanja odločil, da obravnave ne opravi, ker za to niso izpolnjeni pogoji. Š. je sicer pred začetkom obravnave svoj izostanek opravičil, saj je istega dne ob isti uri pred ljubljanskim delovnim in socialnim sodiščem zastopal drugo stranko, vendar pa sodišče njegovega opravičila ni sprejelo. Sodni senat namreč meni, da bi moral odvetnik v opisanem primeru zagotoviti zamenjavo, česar pa Š. ni storil. P. mu je zato izrekla kazen v višini 1.500 evrov zaradi zavlačevanja postopka, odvetnik pa bo moral na svoja pleča prevzeti tudi stroške včerajšnje odpadle obravnave. (Laterner, B., v članku Odvetnik je dobil 1.500 evrov kazni, Dnevnik, 12. 2. 2011, str. 11) 20. Mislim, da mora biti predsednik Nogometne zveze Slovenije finančno, politično in tudi sicer popolnoma neodvisen, je v svojem programu zapisal Č. Eden od treh direktorjev odvetniške družbe Č., ki dvakrat na teden s prijatelji igra nogomet, dvakrat na teden z japonskim mojstrom vadi karate in zadnjih dvajset let vsak dan naredi 300 sklec … Odvetnik A. Č. se je za kandidaturo odločil, ker meni, da lahko s sposobnostjo in neodvisnostjo s sodelavci pripomore k napredku nogometa v Sloveniji. Sliši se dobro! (Lucu, J., v rubriki Gladiator: Odvetnik, ki bo predsednik, Polet, februar 2011, str. 16) Prebral in zapisal: dr. B. K. 41
- Page 1 and 2: Odvetnik 48 / junij 2010 1 Odvetnik
- Page 3 and 4: Odvetnik 51 / marec 2011 Roman Zavr
- Page 5 and 6: Odvetnik 51 / marec 2011 Uvodni čl
- Page 7 and 8: Odvetnik 51 / marec 2011 dr. Marija
- Page 9 and 10: Odvetnik 51 / marec 2011 Članki Dr
- Page 11 and 12: Odvetnik 51 / marec 2011 Članki Sk
- Page 13 and 14: Odvetnik 51 / marec 2011 Luka Juki
- Page 15 and 16: Odvetnik 51 / marec 2011 Članki v
- Page 17 and 18: Odvetnik 51 / marec 2011 Članki to
- Page 19 and 20: Odvetnik 51 / marec 2011 dr. Bojan
- Page 21 and 22: Odvetnik 51 / marec 2011 Odvetnišk
- Page 23 and 24: Odvetnik 51 / marec 2011 Odvetnišk
- Page 25 and 26: Odvetnik 51 / marec 2011 Prisege Dn
- Page 27 and 28: Odvetnik 51 / marec 2011 dr. Bojan
- Page 29 and 30: Odvetnik 51 / marec 2011 Intervju /
- Page 31 and 32: Odvetnik 51 / marec 2011 Prikazi va
- Page 33 and 34: Odvetnik 51 / marec 2011 Prikazi /
- Page 35 and 36: Odvetnik 51 / marec 2011 Andrej Raz
- Page 37 and 38: Odvetnik 51 / marec 2011 Kozerija -
- Page 39: Odvetnik 51 / marec 2011 Mediji o o
- Page 43 and 44: Odvetnik 51 / marec 2011 Literarni
- Page 45 and 46: Odvetnik 51 / marec 2011 Popravki I
- Page 47: Odvetnik 51 / marec 2011 dr. Marija
<strong>Odvetnik</strong> 51 / marec 2011<br />
Mediji o odvetništvu<br />
pritožbe proti odvetnikom največkrat subjektivne, in sicer<br />
zaradi nezadovoljstva z rezultatom postopka …<br />
»Pritožb proti delu odvetnikov, ki opravljajo BPP, ne vodimo<br />
posebej. Lahko povem le, da število pritožb v teh zadevah<br />
ne izstopa,« je povedal predsednik OZS Miha Kozinc.<br />
Opozoril je še, da pristojne službe tovrstno pomoč<br />
včasih odobrijo tudi za zastopanje v zadevah, ki po njihovem<br />
mnenju sploh niso smotrne. Prav v takšnih primerih<br />
je odvetnik najpogosteje tarča kritik in nezadovoljstva<br />
strank nad samim izidom pravde.« ...<br />
»<strong>Odvetnik</strong>i, ki se s primeri ukvarjajo v okviru BPP, v<br />
praksi pogosto naletijo na številne probleme. Pri sklepanju<br />
sodnih poravnav so v dilemi prav zaradi opisanega<br />
problema glede vračanja stroškov sodišču. Na splošno bi<br />
lahko sklenili, da zakonska ureditev BPP odvetnike odvrača<br />
od sklepanja poravnav, vendar ti morajo zaradi raznolikosti<br />
primerov poleg stroškov postopka upoštevati<br />
tudi interes strank po celoviti rešitvi spornih razmerij,«<br />
je sklenil K.<br />
(Šelc, M., v članku Brezplačna pravna pomoč pri sodni<br />
poravnavi sploh ni brezplačna, Delo, 6. 1. 2011, str. 4)<br />
14. Dodajmo še, da se je nesojeni »vodja slovenskih tožilcev«<br />
v zgodovino vpisal kot prvi, ki ga je Ustavno sodišče<br />
kaznovalo zaradi žalitve sodstva in zlorabe pravic v<br />
postopku pred tem sodiščem. Njemu (oziroma njegovemu<br />
podjetju) so zaradi tega pred dvema letoma naložili<br />
za okoli 1.700 evrov kazni, vendar jih po naših podatkih<br />
ni plačal, izterjati pa jih niso mogli, ker je imel T. T. zaprte<br />
vse transakcijske račune, njegova družba pa blokiran račun.<br />
A to menda ni njegov edini greh, saj smo izvedeli, da<br />
proti T. T. teče tudi preiskava zaradi suma storitve kaznivega<br />
dejanja nezakonitega dajanja pravne pomoči in ponarejanja<br />
listin, za kar ga je ovadila OZS.<br />
(Berdon, S., v članku Slamnati kandidat blokira izbiro tožilca,<br />
Dnevnik, 6. 1. 2011, str. 5)<br />
15. Očitno je šlo vse narobe že od začetka. Zagotovo primer,<br />
pri katerem si lahko odvetniki obdolženih samo manejo<br />
roke. V resnici pa je tako: odvetniki, ki jim tožilstvo<br />
bolj ali manj pripisuje odgovornost za zavlačevanje postopka<br />
in njegovo zastaranje, pravzaprav vedo, pred katerim<br />
sodnikom bodo lahko »afne guncali« in pred katerim<br />
si na kaj takega ne bodo upali niti pomisliti. Sodnik je<br />
gospodar postopka, če ne zna »ustaviti« niti tožilca niti<br />
odvetnika, potem se zgodi Satex. In temu ponavadi sledijo<br />
odškodninske tožbe obdolženih proti državi.<br />
(Vukelić, M., v komentarju Sramota, Delo, 16. 1. 2011,<br />
str. 5)<br />
16. Višji sodniki so dali prav okrajni sodnici, ki je zavrnila<br />
tožbeni zahtevek kemičnega podjetja. Potrdili so tudi<br />
sklep o denarnem kaznovanju odvetnika … Poleg tega,<br />
da mora F. plačati vse pravdne stroške, bo v žep segel tudi<br />
njegov pooblaščenec, odvetnik R. P. iz odvetniške družbe<br />
S. Sodnica ga je namreč med sojenjem zaradi zavlačevanja<br />
postopka kaznovala z 800 evri globe. Pritožbeno sodišče<br />
je sklep potrdilo.<br />
(Felc, M., v članku Novinarja poročala korektno, Delo,<br />
24. 1. 2011, str. 7)<br />
17. Imenovanje nekdanjih poslancev in sodnikov rednega<br />
sodstva za ustavne sodnike samo po sebi ne zagotavlja<br />
ustavnopravne kakovosti in suverenosti. Primernejši bi<br />
se na primer zdeli tisti pronicljivi odvetniki, ki imajo izostren<br />
občutek za varstvo človekovih pravic.<br />
(Šuligoj, B., intervjuju z dr. Andražem Terškom: Državni<br />
zbor bi se moral Ankarančanom in vsem državljanom<br />
z resolucijo opravičiti, ker je zlorabil njihovo zaupanje,<br />
Delo, 31. 1. 2011, str. 10)<br />
18. Gre za pravnico, ki je deset let delala kot odvetnica,<br />
nato desetletje še kot notarka. Kasneje je sodelovala<br />
pri pripravi notarske zakonodaje v okviru ministrstva za<br />
pravosodje in med drugim vodila Center za izobraževanje<br />
v pravosodju. Devet mesecev je bila zaposlena tudi na<br />
okoljskem ministrstvu, na Službo vlade za lokalno samoupravo<br />
in regionalno politiko pa je prišla s politično podporo<br />
upokojenske stranke Desus.<br />
(Zorko, M., v članku Gorenjka, ki ni naslikala gorenjske<br />
pokrajine, Dnevnikov objektiv, 12. 2. 2011, str. 8)<br />
19. »Jaz sem njega angažiral zato, da me brani in zastopa,«<br />
je smotrno odločitev pojasnil obtoženec, sodni senat<br />
pa je po slabi uri posvetovanja odločil, da obravnave<br />
ne opravi, ker za to niso izpolnjeni pogoji. Š. je sicer pred<br />
začetkom obravnave svoj izostanek opravičil, saj je istega<br />
dne ob isti uri pred ljubljanskim delovnim in socialnim<br />
sodiščem zastopal drugo stranko, vendar pa sodišče njegovega<br />
opravičila ni sprejelo. Sodni senat namreč meni,<br />
da bi moral odvetnik v opisanem primeru zagotoviti zamenjavo,<br />
česar pa Š. ni storil. P. mu je zato izrekla kazen v<br />
višini 1.500 evrov zaradi zavlačevanja postopka, odvetnik<br />
pa bo moral na svoja pleča prevzeti tudi stroške včerajšnje<br />
odpadle obravnave.<br />
(Laterner, B., v članku <strong>Odvetnik</strong> je dobil 1.500 evrov kazni,<br />
Dnevnik, 12. 2. 2011, str. 11)<br />
20. Mislim, da mora biti predsednik Nogometne zveze<br />
<strong>Slovenije</strong> finančno, politično in tudi sicer popolnoma neodvisen,<br />
je v svojem programu zapisal Č. Eden od treh direktorjev<br />
odvetniške družbe Č., ki dvakrat na teden s prijatelji<br />
igra nogomet, dvakrat na teden z japonskim mojstrom<br />
vadi karate in zadnjih dvajset let vsak dan naredi<br />
300 sklec … <strong>Odvetnik</strong> A. Č. se je za kandidaturo odločil,<br />
ker meni, da lahko s sposobnostjo in neodvisnostjo s sodelavci<br />
pripomore k napredku nogometa v Sloveniji. Sliši<br />
se dobro!<br />
(Lucu, J., v rubriki Gladiator: <strong>Odvetnik</strong>, ki bo predsednik,<br />
Polet, februar 2011, str. 16)<br />
Prebral in zapisal: dr. B. K.<br />
41
Change language