Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije

38 Mediji o odvetništvu
Odvetnik 51 / marec 2011
»K tajkunom bi zaprli tudi njihove odvetnike«
1. Protikorupcijska komisija je prijavila v disciplinski postopek
Odvetniško družbo Č., ki zastopa S. D., pri čemer
ji očita, da je s sprejetjem zastopanja nastopila proti komisiji,
ko je bila ta še v zaupnem razmerju z odvetniško družbo,
saj je ta zastopala komisijo v nekaj postopkih. Protikorupcijska
komisija v tem vidi kršitev 5. člena ZOdv in 47.
člena Kodeksa odvetniške poklicne etike …
Odvetniška družba pa je vložila kazensko ovadbo proti neznanemu
storilcu iz komisije, zaradi odtekanja informacij.
Iz njihovega odgovora na pobudo komisije, ki ga je mogoče
najti na enem od spletnih portalov, izhaja, da se jim zdi
nerazumljivo, da komisija dojema D. kot nasprotno stranko.
Iz takega razumevanja pravnega položaja izhaja, da osebe,
ki jih komisija obravnava v okviru svojih zakonskih pristojnosti,
ne morejo imeti poštenega postopka, ki se kaže
v pravici do neodvisnega, nepristranskega in strokovnega
obravnavanja, menijo v odvetniški družbi. Poudarjajo, da
so bili vsi postopki, v katerih so zastopali protikorupcijsko
komisijo, končani, še preden so prevzeli zastopanje D. Še
vedno v enem postopku zastopajo nekdanjega predsednika
komisije D. K., ki pa ni več zaposlen v komisiji.
(Ropac, I., v članku Dvoboj s pravnimi sredstvi, Delo,
2. 12. 2010, str. 2)
2. V tistem trenutku je po cesti pripeljala odvetnica K. D.
R. in parkirala tik za službenim vozilom časnika Dnevnik.
Novinarju Dnevnika je v roke potisnila papir, najverjetneje
je šlo za pooblastilo za zastopanje, na katerem je bilo
ime J. K. in opis, da gre za nezaposleno osebo. Novinar se
je odvetnici takoj predstavil, ji vrnil papir, odvetnica pa je
popolnoma izgubila živce in začela glasno vpiti, naj se poberemo,
in to takoj. Nič ni pomagalo prigovarjanje, da se
Dnevnikovega avta ne da odpeljati, ker ga je zaparkirala
prav odvetnica s svojim audijem TT …
(Knez, P., v članku Zvijača pri Kordeževih in izpad odvetnice
pri Kraševčevih, Dnevnik, 3. 12. 2010, str. 22)
3. Koprski odvetnik F. M., ki od države zahteva 10.000
evrov odškodnine, je izgubil tožbo. Protikorupcijska komisija
ni posegla v čast … Tukajšnja okrožna sodnica B.
F. J. je zavrnila tožbeni zahtevek koprskega odvetnika F.
M., s katerim je od države terjal odškodnino, češ da se
je prepoznal v načelnem mnenju Komisije za preprečevanje
korupcije. Če bodo sodbo potrdili višji sodniki,
bo moral odvetnik povrniti slabih 1.000 evrov stroškov
pravdnega postopka in še dodatnih 800 evrov pravdnih
stroškov D. K., ki je v postopku sodeloval kot stranski intervenient.
M. še ni vrgel puške v koruzo. Pravi, da bo pri
tožbenemu zahtevku vztrajal in se na sodbo pritožil …
Po dobri uri zaslišanja M. in K. je sodnica sklenila, da je
za izrek sodbe slišala dovolj. Zavrnila je tudi vse predloge
za zaslišanje prič. Sodbo so stranke dobile po pošti. V
obširni obrazložitvi je med drugim zapisala, da tožnika v
načelnem mnenju sploh niso obtožili koruptivnega dejanja,
kot to trdi odvetnik. Sledila je K.-emu mnenju –
zastopala ga je odvetnica M. G. iz Odvetniške družbe Č.
– da so sprejeta načelna mnenja pravzaprav namenjena
temu, da se kršitelj v njih prepozna. Prepoznava ne pomeni
protipravnosti ravnanja komisije, zato M. ni upravičen
do škode, ki mu jo je po njegovem povzročil državni
organ, je sklenila sodnica.
(Felc, M., v članku Načelno mnenje je namenjeno prepoznavi,
Delo, 10. 12. 2010, str. 7)
4. Nekdanji politik in strokovnjak mednarodnega prava
dr. Marko Pavliha je imel po mnenju obiskovalcev portala
Ius-Info v letu 2010 med pravniki najmočnejši družbeni
vpliv. Sam pravi, da pravnika naredijo vplivnega njegovo
delo, znanje in zlasti njegovo družbeno ravnanje. Poudaril
je tudi velik pomen etike in dejal, da ga bolj kot to, da neetično
ravnajo politiki, moti dejstvo, da neetično ravnajo
pravniki. Sleherni pravnik bi moral pravo brati skozi etične
naočnike, je povedal …
Odvetnik Franci Matoz je menil, da mora odvetnik, kadar
vidi, da sodišče ali tožilstvo deluje politično, na to opozoriti,
četudi sam izpade nastopaški ali političen. Po drugi strani
je odvetnica Nina Zidar Klemenčič poudarila, da se morajo
pri tem odvetniki obnašati odgovorno in da ni dobro,
da se vsako dejanje tožilstva in sodstva lahkomiselno okarakterizira
kot politično: »Ko stranka misli, da nisi dober
odvetnik, če pred vsako obravnavo ne izjaviš, da tožilstvo
in sodišča delujejo politično in je obravnava politična, potem
družba polzi povsem iz parametrov vladavine prava.«
Poleg omenjenih pa deseterico najvplivnejših odvetnikov,
ki jih je že 10. leto zapored razglasila družba Ius-Software,
sestavljajo tudi odvetnica Lucija Šinkovec Ušaj, tožilka
Vlasta Nussdorfer, dekan mariborske pravne fakultete
dr. Rajko Knez, odvetnik Damijan Gregorc, informacijska
pooblaščenka Nataša Pirc Musar in profesorja na ljubljanski
pravni fakulteti dr. Miro Cerar in dr. Rajko Pirnat.
(Zorko, M., v članku Marko Pavliha najbolj vpliven pravnik,
Dnevnik, 10. 12. 2010, str. 7)
5. V Delovi Sobotni prilogi z dne 4. decembra 2010 sem
prebral zanimiv članek Zakaj se pri nas splača kršiti zakone?
avtorjev J. P. D., I. M. in S. P. Avtorji ga zaključijo s
preprosto, a genialno idejo, da je treba zamenjati vse slovenske
sodnike in tožilce, saj je pravosodni sistem klinično
mrtev … K tajkunom bi seveda zaprli tudi njihove odvetnike.
Naj se barabe drug z drugim pogovarjajo o paragrafih
in človekovih pravicah, medtem ko prestajajo zasluženo
kazen. Toliko zaenkrat. Seveda teh idej ne moremo
realizirati čez noč, vendar ne dvomim, da nam bo uspelo.
V Sloveniji je vsak dan več ljudi, ki razmišljajo na tako pameten
način, in samo vprašanje časa je, kdaj bo Slovenija
končno resetirana …