Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije

32 Prikazi
Odvetnik 51 / marec 2011
avtorica: mag. Alenka Berger Škrk
recenzenta: dr. Dunja Jadek Pensa
in dr. Damjan Možina
izdajatelj: GV Založba, d.o.o.,
Ljubljana 2010, 1.315 strani,
124 evrov
(ZOR iz daljnega oktobra 1978, op. p.) je zamenjal Obligacijski
zakonik (OZ iz leta 2002), ki prinaša nekaj pomembnih
novosti. Na primer, kot posebno obliko nepremoženjske
škode je v 183. členu OZ dodal okrnitev
ugleda pravne osebe, s čimer je uzakonil že razširjeni pojem
nepremoženjske škode, nastale s kršitvijo osebnostne
pravice, kot objektivno škodno kategorijo, ki je neposredna
posledica škodnega ravnanja ter neodvisna od
obstoja duševnih bolečin. 3
Pomembno novost je prinesla tudi novela D Zakona o
pravdnem postopku (ZPP-D), ki med drugim prinaša
celovito reformo revizijskega postopka
pred Vrhovnim sodiščem. Tu
seveda naletimo na težavo, da je takšna
zbirka lahko tudi nepopolna,
da se kot problematičen izkaže občuten
izpad sodne prakse Vrhovnega
sodišča v zvezi z odmerami denarnih
odškodnin za nepremoženjsko
škodo pod vrednostnim pragom
40.000 evrov. V pravdnih postopkih
za zahtevke pod 2.000 evrov novo
uvedena dopuščena revizija v ZPP-
D sploh ni mogoča (razen v delovnih
sporih).
Ko smo praktiki začeli uporabljati
novelo ZPP-D, smo prišli do naslednje
ugotovitve: težje je argumentirati
razloge za dopuščeno revizijo kot
pa kasneje revizijo, če ne dosega uzakonjenega
limita 40.000 evrov. 4
Za praktika bodo še zlasti dragoceni
podatki v knjigi o kategorizaciji telesnih
poškodb po Fischerju (povzeti
iz nemškega pravnega modela), 5 ki razvršča in kategorizira
odškodninske primere. 6 Fischerjev sistem kategorizira
telesne poškodbe v šest osnovnih skupin:
– zelo lahki primeri (odrgnine, podpludbe, površinske
poškodbe kože – kot odrgnine in površinske ureznine
– lahki izvini in drugo);
– lahki primeri (rane mehkih delov brez razmika, ki ga
bi bilo treba umetno združiti – šivati, enostavni zlomi
3 Avtorica (str. 19) tudi opozori, da je slovenska ureditev ustreznejša od
popolne opustitve objektivno-subjektivnega koncepta, kot je odškodninski
sistem zasnoval novi hrvaški Zakon o obveznim odnosima (ZOO/2005). Ko
sem predaval hrvaških kolegom v Zagrebu in Splitu, sem zaznal, da imajo s tako
širokim konceptom osebnostnih pravic velike težave, saj so odstopili od (še
vedno) slovensko sprejetega načela numerus clasusus, kar pomeni, da so pravno
priznane škode samo tiste, ki so naštete v OZ. Njihova sodišča so zato zasuta s
tovrstnimi tožbami. Menim, da so posegli preširoko in slišati je že prve glasove,
da se bodo morali vrniti bližje prejšnji urediti, podobni slovenski.
4 Leta 2009 je bilo v civilnem oddelku Vrhovnega sodišča vloženih 292 predlogov
za dopustitev revizije, od tega je do 27. maja 2010 ostalo nerešenih 23 odškodninskih
zadev, od vseh pa je le v šestih zadevah Vrhovno sodišče s sklepom
dopustilo revizijo glede vprašanja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Povedano poenostavljeno, bistveni sta dve merili, ki ju je treba izkazati: različna
sodna praksa in pravna pomembnost zadeve za razvoj odškodninskega prava.
5 Že v letu 1977 je v naš sistem tovrstno metodo teoretično prenesel dr. Lojze
Ude.
6 Glej str. 69 do 75. v knjigi
brez premika – na primer zlom koželjnice nosnega
korena, zlom rebra, enostavni izpahi in izvini sklepov,
enostavne rupture bobniča, pretres možganov z zelo
kratko nezavestjo, izguba enega do dveh zob, izguba
enega členka na prstu);
– srednje hudi primeri (srednje težki zlomi brez zapletov
(tudi zlom čeljusti in celo zlom lobanjskega svoda),
prelom več reber, težji izpahi s pretrganjem vezi in
trajnejšimi posledicami, pretres možganov z nekoliko
daljšo nezavestjo, dobro pozdravne poškodbe trebuha
(tudi izguba vranice), poškodba oči brez trajnih posledic,
izguba enega prsta, izguba treh do petih zob);
– hudi primeri (zlomi kosti z zapleti in daljšim zdravljenjem
ter naknadnimi zdravniškimi posegi, zlom stegnenice,
operacija trebušne votline s kompliciranim potekom,
odstranitev ledvice, ileus v recedivu, poškodbe
oziroma prekinitev sečne cevi, fruktura grla, poškodbe
oči z motnjami vida, izguba šest ali več zob);
– zelo hudi primeri (zlomi ter poškodbe mehkih delov z
dolgim potekom zdravljenja, bolečo oskrbo in kasnejšimi
bolečimi posegi, večkratnimi operacijami, ki na
koncu po nekaj mesecih zdravljenja vendarle pripeljejo
do zaključka, pri čemer pa gre za težke trajne posledice,
amputacije, pseudoartrozo velikih kosti oziroma lažne
sklepe, poškodbe s posledico odvajanja blata zunaj
danke (na boku oziroma trebuhu), izguba očesa oziroma
obojestranska oslabitev vida, poškodbe s posledico
nemožnosti oploditve, huda skaženost (npr. izguba
uhlja, izguba lasišča);
– izredno hudi primeri (izguba obeh očes, popolna oglušitev,
zlom hrbtenice s popolno prekinitvijo stržena in
ohromitvijo obeh nog, mehurja in danke, dvojne amputacije,
amputacija s fantomskimi bolečinami, druge
hude trajne posledice, povezane s trajno nemočjo).
Knjigi so dodane tudi štiri razpredelnice:
– Razvrstitev vseh odškodninskih primerov glede na višino
prisojene odškodnine;
– Razpredelnica po starosti po poškodbenih skupinah;
– Preglednica povprečne mesečne neto plače na zaposleno
osebo v Sloveniji;
– Preglednica ujemanja odškodninskih primerov, upoštevaje
tudi druge temeljne poškodbene skupine.
Preglednica odškodninskih primerov glede na višino
prisojene odškodnine (str. 76 do 81) je namenjena primerjavi
med podobnimi odmerami odškodnin v okviru
različnih temeljnih poškodbenih skupin. Zlasti zanimiva
je primerjava najvišjih zneskov prisojenih odškodnin.
Tako se pokaže, da je bila doslej v Sloveniji najvišja odškodnina
dosojena v višini 454 povprečnih neto plač 7 na zaposlenega
v Sloveniji ob izdaji prvostopenjske sodbe. Šlo
je za 18-letnega fanta, ki je utrpel katastrofalno poškodbo
glave in možganov.
7 Danes bi to znašalo 449.006 evrov, upoštevajoč povprečno neto plačo v gospodarstvu
v Sloveniji decembra 2010, ki je znašala 989 evrov (vir: Statistični urad RS).