Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije
Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije
Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
<strong>Odvetnik</strong> 51 / marec 2011<br />
Prikazi<br />
vam kak odvetnik zaračuna pogajanja in informativne pogovore<br />
na osnovi njihovega trajanja, potem je dobro, da<br />
stranka ve, če govori o stranskih zadevah, ali ne pove tega,<br />
kar bi morala povedati, saj je s tem povzročila potrebo po<br />
dodatnih poizvedovanjih in mora zato plačati tudi toliko<br />
več.« (str. 214 in 215).<br />
Naj si za konec sposodim v uvodu zapisano misel<br />
dr. Inzka: mag. Rudi Vouk je lep primer pripadnika<br />
mag. Alenka Berger Škrk<br />
1 2<br />
Vendarle pa so zbirke sodne prakse instančnih sodišč<br />
v praksi nepogrešljivo okvirno vodilo, ki služi kot pomembna<br />
usmeritev tako sodnikom in prizadetim oškodovancem<br />
kot vsem tistim, ki se v tovrstne postopke aktivno<br />
vključujemo. Zato se prav pri odmeri pravične odškodnine<br />
za nepremoženjsko škodo teoretičnim pravnim<br />
izhodiščem še izraziteje postavlja ob bok spremljanje sodne<br />
prakse ter posledično poskusi sistematičnega prikaza<br />
višine prisojenih denarnih odškodnin v podobnih primerih<br />
nastanka in utrpele nepremoženjske škode.<br />
Knjiga se začne z iskreno zahvalo za podporo in pomoč<br />
vrhovni sodnici svetnici Alenki Jelenc Puklavec<br />
in vrhovni sodnici dr. Dunji Jadek Pensa, ki v predgovoru<br />
pojasnjuje temeljno vprašanje, na katerega poskuša<br />
knjiga odgovoriti – kolikšna je pravična denarna<br />
odškodnina v posameznem škodnem dogodku, ki<br />
upošteva izravnalni in preventivni namen odškodninskega<br />
prava.<br />
1 Prejšnjo zbirko odškodninskih primerov je zbrala in uredila dr. Dunja Jadek<br />
Pensa (ob še treh soavtorjih) in je leta 2001 izšla pri GV Založbi.<br />
2 Zbrani so primeri, ki jih je v okviru revizijskega presojanja obravnaval civilni<br />
oddelek Vrhovnega sodišča v obdobju od drugega polletja leta 2000 do sredine<br />
prvega polletja leta 2010. Sistematično so objavljeni vsi primeri, ki še niso bili<br />
zajeti v prejšnji zbirki odškodninskih primerov.<br />
narodne skupnosti, ki je bil aktiven od mladih let<br />
naprej in ni nikoli gledal ne na uro ne na plačilo.<br />
Je odličen pravnik, odvetniškemu stanu v<br />
ponos s svojo pokončnostjo, neuklonljivostjo,<br />
strokovnostjo in vztrajnostjo. In to niso prav na<br />
široko raztresene vrline tudi (v odvetniških krogih)<br />
na Slovenskem …<br />
dr. Bojan Kukec<br />
Denarna odškodnina za nepremoženjsko<br />
škodo<br />
Ko sem pred desetimi leti pisal prikaz predhodnice te knjige, 1 sem kar domneval, da ta ne bo zadnja,<br />
saj je izredno koristen pripomoček za vse tiste, ki se vsak dan ukvarjamo s takimi škodnimi<br />
primeri. Knjiga namreč zajema sistematični pregled sodne prakse v obdobju zadnjih desetih let. 2<br />
Čeprav objavljeni primeri uveljavljene sodne prakse slovenskega Vrhovnega sodišča v zvezi s presojo<br />
pravične odmere denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo po domačem pravu (zaenkrat še)<br />
niso formalni pravni vir, pa ne gre zanikati, da prav enotna sodna praksa sodišč daje argumentirano<br />
oporo za razlago pravnih standardov, kot je pojem nepremoženjske škode, po vzoru t. i. common law.<br />
Pri tem je treba kritično opozoriti, da pojem nepremoženjske škode ni združljiv z nikakršno tarifo ali<br />
tabeliranjem ustreznih odškodnin za posamezne pravno priznane oblike tovrstne škode.<br />
V prvem delu avtorica opozarja na zakonodajne spremembe,<br />
ki vplivajo na odločanje o odškodninah za nepremoženjsko<br />
škodo, in predstavlja proces harmonizacije<br />
ureditve denarne odškodnine za nepremoženjsko<br />
škodo na ravni EU in Sveta Evrope. Izčrpno seznanja z<br />
dosedanjim razvojem harmonizacije na tem področju odškodninskega<br />
prava ter opozarja na različne ravni in »pasti«<br />
harmonizacije.<br />
V drugem delu je zajetih 1260 odškodninskih primerov,<br />
pri katerih je bila predmet spora tudi višina odškodnine za<br />
nepremoženjsko škodo in jih je v okviru revizijskega presojanja<br />
obravnaval civilni oddelek Vrhovnega sodišča. Primeri<br />
so razvrščeni v 19 temeljnih poškodbenih skupin<br />
glede na vrste poškodb, znotraj skupin pa glede na višino<br />
prisojene odškodnine po padajočem zaporedju.<br />
Avtorica v uvodu poudari, da se v bazo nepremoženjske<br />
škode Vrhovnega sodišča vnašajo dokumenti od leta<br />
1990 naprej, ta knjiga pa zajema sistematični pregled sodne<br />
prakse za obdobje zadnjih desetih let. V tem času je<br />
prišlo do pravne reforme, ki je delno spremenila okoliščine<br />
odločanja o nepremoženjski škodi in odmeri pravične<br />
odškodnine. Stari Zakon o obligacijskih razmerjih<br />
31
Change language