Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije

28 Intervju
Odvetnik 51 / marec 2011
insolventnost in so kupci njenih obveznic ostali brez denarja.
Kot zastopnik strank sem sodeloval pri arbitražah
v Pragi, Moskvi, na Dunaju, v Parizu in New Yorku, in to
precej uspešno. Sodelovanje v takšnih postopkih je izjemno
zahtevno in tudi naporno, napak ni mogoče popravljati.
Ni prezreti še jezikovnega vidika, saj moraš nastopati
sam in brez prevajalcev.
Od leta 1999 pa si vodja delegacije slovenskih odvetnikov
pri CCBE (Svet odvetniških združenj) v Bruslju.
Plauštajner: CCBE zastopa interese več kot 700.000
evropskih odvetnikov in je tudi posvetovalna institucija
Evropske komisije. Po načinu dela je zelo podobna Evrop-
»Odvetništvo je poklic s poslanstvom,« je poudaril doc. dr. Konrad Plauštajner.
ski uniji, torej imajo tudi majhni možnost povedati svoje,
le oglasiti se je treba. Naša delegacija je aktivna v obsegu
svojih možnosti, saj nikoli ne bomo imeli takšnih delovnih
možnosti, kot jih imajo nekatere večje ali bolj angažirane
države. Prek CCBE se razvijajo bilateralni odnosi
med odvetniškimi zbornicami. Čeprav se CCBE včasih
obnaša kot okorna letalonosilka, so moje izkušnje pozitivne.
Trenutno tej organizaciji dajemo manj, kot se od
nas pričakuje, kar delno štejem za svojo krivdo.Vendar, če
CCBE utemeljeno pričakuje, da bomo sodelovali v delovnem
odboru, a vanjo ne imenujemo svojih članov, se moramo
vprašati, ali je prihranek denarja res vreden več kot
upad našega ugleda.
Znan si kot eden od vodilnih piscev o etiki odvetniškega
poklica. Ali je torej Odvetniška zbornica Slovenije
(OZS) z uvedbo t. i. odvetniškega izpita napredovala?
Plauštajner: Uvedba »odvetniškega izpita« OZS je velik
korak naprej k izboljšanju zavesti odvetnikov o tem,
kako pomembna je etičnost za obstoj našega poklica.
Vodstvu zbornice je zato treba čestitati, čeprav takšni
izpiti postajajo stalnica tudi v drugih državah in so posledica
prizadevanj CCBE in Evropskega parlamenta, ki
je o etičnosti svobodnih poklicev izdal posebno deklaracijo.
OZS je nedavno ustanovila Inštitut za mediacijo in arbitražo
(za mediacije je usposobljenih že 80 odvetnikov,
projekt arbitraž pa še ni zaživel). Kaj pa ti meniš
o tem?
Plauštajner: Ustanovitev omenjenega instituta je pričakovano
pozitivno ravnanje OZS, ki zahteva svojo nadgradnjo
v obliki konkretnega delovanja in rezultatov. Ni vse
odvisno od OZS, ampak tudi od morebitnih strank, ki,
vsaj kolikor je meni znano, za to možnost sploh ne vedo.
Hkrati se moramo zavedati, da v Sloveniji že lahko govorimo
o trgu alternativnega reševanja sporov, ker je ponudnikov
mediacije in arbitraže vedno več.
Kakšno pa je tvoje mnenje o pobudi za priznanje –
plaketo dr. Danila Majarona?
Plauštajner: Priznanje dr. Majarona bi moralo nadomestiti
sedanjo plaketo OZS, ki, kolikor vem, že kar nekaj let
ni bila podeljena. Hrvati imajo svojo »Plaketo dr. Iva Politea«,
ki jo podeljujejo tudi tujcem. Merila za pridobitev
takšnega priznanja bi morala potrditi naša skupščina na
predlog upravnega odbora. V etičnem, osebnostnem in
strokovnem pogledu bi morala biti postavljena zelo visoko,
ceniti bi bilo treba tudi delo odvetnika v organih zbornice
ali območnega zbora.
Podoba slovenskega odvetništva v javnosti ni prav zavidljiva,
prej slaba. Kje so vzroki za to?
Plauštajner: Zavedati se moramo, da nam mediji nikoli
ne bodo naklonjeni. Ustvarjajo vtis, da so odvetniki bogata
združba, kar je daleč od resnice.
V čem vidiš razliko med (nekdanjem) sodelovanjem v
uredniškem odboru revije Odvetnik in sodelovanjem
pri reviji Pravnik?
Plauštajner: Bistvene razlike ni. Vendar ima Pravnik
odlično administrativno in tehnično podporo ter ambicije,
da doseže še višjo strokovno raven, kot jo ima zdaj. Ni
skrivnost, da se bo uredniški odbor kmalu okrepil s tujimi
člani, kar bo izmenjavo idej in energijo močno povečalo.
O delu uredniškega odbora Odvetnika pa lahko govorim
samo pohvalno.
Kaj ti pomeni priznanje za življenjsko delo?
Plauštajner: Kot sem omenil na podelitvi, sem ga sprejel
ne kot osebno priznanje, ampak tudi kot priznanje slovenskemu
odvetništvu. Ker na drugi strani priznanja ne piše
»pa čim prej v pokoj«, še ne bom povsem izpregel, delam
pa že zdaj manj. Če bo zdravje dobro, bodo prisotne
tudi delovne ambicije. Vedno bolj se ukvarjam z besedili
FIDIC, tudi v zvezi z alternativnim reševanjem sporov na
tem področju.