Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije

18 Članki
Odvetnik 51 / marec 2011
notranjih odvetnikov in pri gospodarskih družbah zaposlenih
pravnikov. Ali je to pravilno ali ne, bosta pokazala čas in
praksa. Sodba je namreč povsem spodkopala možnosti notranjih
odvetnikov in pravnikov, zaposlenih v gospodarskih
družbah, da v primeru preiskav v konkurenčnopravnih postopkih
nudijo popolno, odkrito, strokovno in zaupno svetovanje
svoji stranki, pa četudi je ta delodajalec.
Menim, da je v podobnih primerih še vedno treba razlikovati
med pravicami in privilegiji, ki gredo samostojnemu
odvetniku ali odvetniški družbi, in notranjimi
odvetniki, saj takšna ureditev in praksa veljata v
večini držav članic Evropske skupnosti.
Kljub temu pa se je treba zavedati, da nekatere države članice
položaj notranjih odvetnike vendarle enačijo s samostojnimi
odvetniki. Zato sodba Sodišča EU v zadevi Akzo Nobel
v še posebej dvomljiv položaj postavlja notranje odvetnike v
tistih ureditvah, kjer jih notranje pravo glede sklicevanja na
načelo zaupnosti komunikacije povsem enači s samostojnimi
odvetniki in odvetniškimi družbami, kot je to v obravnavanem
primeru z Nizozemske ali med drugimi tudi v Veliki
Britaniji. Zanimivo vprašanje, ki se lahko pojavi, je, kaj
bo v takšnih pravnih režimih, ko bo preiskavo v okviru konkurenčnih
postopkov začel notranji organ, torej organ države
članice, kasneje pa bi to isto preiskavo prevzela Evropska
komisija? Preiskovalni organ države članice bi namreč zagotovo
sledil sklicevanju na privilegij načela zaupnosti komunikacije
med notranjim odvetnikom in stranko in bi takšno
Irena Vovk
Spletno Oko
Namen prijavne točke Spletno oko pa je iti še dlje in k sodelovanju
povabiti tudi druge spletne portale (denimo 24ur.
com), bloge in forume, ki se srečujejo s problematiko sovražnega
govora. Lani so namreč prejeli približno 370 prijav
domnevnega sovražnega govora, od teh pa so 66 prijav predali
Policiji, je povedala strokovna sodelavka Lija Mihelič.
Omenjeni spletni portali so se tako s podpisom Kodeksa
zavezali k poenotenemu ravnanju, kadar bodo med komentarji
uporabnikov, ki se pojavljajo pod članki, odkrili
takšne, ki domnevno kršijo 297. člen Kazenskega zakonika
(KZ-1). Kodeks se torej loteva le tistih oblik spornega govora,
ki pomenijo kršitev 297. člen KZ-1, za druge oblike,
ki jih kazensko ni mogoče preganjati, vendar so še vedno
družbeno nesprejemljive, pa bo Spletno oko iskalo rešitve
v drugih mehanizmih civilne družbe. Prav tako se lahko
spletni portali po lastni presoji odločijo za regulacijo tudi
žaljivega, vulgarnega ali drugače neprimernega govora.
komunikacijo izločil oziroma jo zapečatil. Toda ali bi v primeru
prevzema preiskave Evropska komisija nato ravnala
drugače in te komunikacije ne bi obravnavala kot zaupne?
Takšen položaj po mojem mnenju kaže na to, da so se vse
od leta 1982 dogajale spremembe v razvoju, ki bi zagotovo
zahtevale večjo pozornost Sodišča EU pri ponovnem odločanju
o vprašanju privilegija zaupnosti komunikacije med
notranjim odvetnikom in njegovo stranko.
Gospodarske družbe, ki zaposlujejo notranje odvetnike in
pravnike, bodo zdaj v primerih vzpostavljanja svoje konkurenčnopravne
politike in v vseh situacijah, povezanih s
področjem konkurenčnega prava, iz previdnosti zagotovo
morale pridobiti mnenje zunanjega samostojnega odvetnika
oziroma odvetniške družbe, vso komunikacijo med
zunanjim odvetnikom označiti kot zaupno, pri tem pa ne
bodo smele opravljati svojih notranjih sinopsisov ali povzetkov
takšnega zunanjega nasveta.
Pomembno je tudi to, da bodo gospodarske družbe lahko
nasvet zunanjega odvetnika iskale le pri odvetnikih na
območju Evropske unije, saj privilegij zaupnosti komunikacije
med odvetnikom in stranko na podlagi sodb v zadevi
AM & S in Akzo Nobel Sodišče EU priznava le odvetnikom
na območju Unije. Vse to pa samostojnim odvetnikom
in odvetniških družbam, ki bodo svoje stranke –
gospodarske družbe – ob oblikovanju njihove konkurenčnopravne
politike na vse te pasti morali opozoriti in nanje
pri svojem delu tudi paziti, nalaga veliko odgovornosti.
Spletno mesto (deluje v okviru komunitarnega programa Varnejši internet plus in organizacije INHOPE), ki deluje
že od leta 2007, sprejema anonimne prijave otroške pornografije in sovražnega govora na internetu. Decembra
lani pa so Spletno oko in večji slovenski spletni medijski portali (MMC, delo.si, dnevnik.si, vecer.com, siol.net in
zurnal24.si) podpisali Kodeks regulacije sovražnega govora na slovenskih spletnih portalih.
Kodeks predvideva obvezno registracijo in moderiranje
komentarjev (za vzpostavitev imajo podpisniki na voljo
osem mesecev), ki se pojavljajo pod novicami, ter poenotenje
obrazca za oddajo komentarjev. Novost za večino
spletnih portalov je predvsem poenotenje obrazca, ki
predvideva namestitev opozorila o kaznivosti razširjanja
sovražnega govora in gumb za prijavo sovražnega govora.
Gumb »prijavi sovražni govor« morajo portali, ki so že
pristopili k projektu, umestiti na spletno stran v prostor
pri komentarjih do konca januarja. Komentarji, ki jih
bodo prijavitelji preko gumba posredovali portalu in Spletnemu
očesu bodo, če bodo ocenjeni kot domnevno nezakoniti,
s portala odstranjeni v najkrajšem možnem času.
Spletno oko, ki bo prijavo obravnavalo, pa bo v primeru izpolnjenih
kriterijev domnevno nezakonite vsebine prijavo
poslalo v nadaljnjo obravnavo Policiji.