Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije

Odvetnik 51 / marec 2011
Članki
Sklep o vzpostavitivi etažne lastnine
Sklep o vzpostavitvi etažne lastnine vsebuje naslednje odločitve:
– otvoritev posebnega zemljiškoknjižnega vložka za vpis
etažne lastnine;
– vpis pripadajočega zemljišča za ta vložek;
– otvoritev posebnega podvložka za vpis drugih nespornih
skupnih delov stavbe;
– otvoritev toliko podvložkov, kolikor je posameznih
etažnih delov stavbe, in vpis vsakega posameznega etažnega
dela v svoj podvložek;
– vpis solastninske pravice na skupnih delih v korist vsakokratnih
lastnikov posameznih delov (v zakonu nenatančno
podvložkov);
– vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe in
vpis bremen na skupnih in posameznih delih stavbe.
Pravna sredstva
Zoper sklep o vzpostavitvi etažne lastnine je dopustna
pritožba. Izredna pravna sredstva niso dovoljena.
Zato pa so po vzpostavitvi etažne lastnine možni zahtevki
drugih oseb, ki v postopku niso sodelovale, vendar pa
lahko te osebe uveljavljajo svoje zahtevke v pravdnem
postopku. Odločitev sodišča v nepravdnem postopku za
vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za ponovno odločanje
o spornem vprašanju, kar pomeni, da ugovor glede
razsojene stvari ne bo mogoč.
Če je tožba oziroma predlog vložen v šestih mesecih od
začetka zemljiškoknjižnega postopka, lahko tožnik predlaga
zaznambo spora, ne glede na to, ali se zatrjuje pridobitev
lastninske pravice na izviren ali na kakšen drug način,
kar je odstopanje od 79. člena ZZK-1.
Vknjižba v zemljiško knjigo
Vknjižba v zemljiški knjigi se opravi po pravnomočnosti
sklepa o vzpostavitvi etažne lastnine, in sicer po uradni
dolžnosti. Vknjižba se opravi v vrstnem redu zaznambe
postopka za vzpostavitev etažne lastnine, podobno kot
v postopkih za vknjižbo lastninske pravice v vrstnem redu
zaznambe spora.
Postopek za določitev zemljišča,
pripadajočega stavbi
Zakon ureja postopek za določitev zemljišča, pripadajočega
stavbi, v naslednjih primerih:
– v primeru, ko je bila etažna lastnina vzpostavljena v postopku
po tem zakonu, pa ni bilo določeno tudi pripadajoče
zemljišče v celoti,
– v primeru, ko etažna lastnina ni bila vzpostavljena po
tem zakonu, stavba pa je bila zgrajena pred 1. januarjem
2003.
V postopku za določitev zemljišča, pripadajočega stavbi,
sodišče kot pripadajoče zemljišče določi:
– tisti del parcele, na katerem stoji stavba, in tisti del parcele,
ki je neposredno namenjen za njeno redno rabo;
– pripadajoče zemljišče na drugih zemljiških parcelah,
pod pogojem, da so nastale iz zemljiške parcele, na
kateri stoji stavba, in če to ne posega v pravice tretjih
oseb, ki so na takih zemljiških parcelah pridobile pravice
v dobri veri. Ta omejitev ni najbolj smiselna, saj
povzroča neenako obravnavanje enakih primerov. Geodetski
postopek je namreč vsebinsko nepomembna
okoliščina pri ugotavljanju pripadajočega zemljišča.
Sodišče smiselno uporablja naslednje določbe postopka
za vzpostavitev etažne lastnine:
– zaznamba postopka za vzpostavitev etažne lastnine
(zaznamba postopka za določitev pripadajočega zemljišča);
– določbe o sodelovanju udeležencev v postopku;
– določbe o pripravljalnih opravilih sodišča,
– določbe o vsebini sodne odločbe in o vpisu v zemljiško
knjigo.
Kadar ima stavba upravnika, je on upravičen, da zastopa
vse lastnike stavbe v postopku. Ne glede na to pa lahko
vsak lastnik sam sodeluje v postopku za določitev pripadajočega
zemljišča, če v postopku prijavi svojo udeležbo.
V primeru, kadar zemljišče stavbe v etažni lastnini pripada
več stavbam ali na zemljiški parceli, na kateri je treba
odmeriti pripadajoče zemljišče k stavbi, stojijo tudi drugi
objekti, sodišče o postopku obvesti tudi osebe, ki bi lahko
prišle v poštev kot skupni lastniki zemljišča, pripadajočega
več stavbam. V praksi je to tako, da bo sodišče ugotovilo,
katere stavbe še stojijo na parceli, ki bo predmet postopka,
in katere osebe imajo v v teh stavbah prijavljeno
stalno prebivališče oziroma registrirane sedeže gospodarskih
družb. Potem jih bo pozvalo k sodelovanju v postopku,
enako kot pri postopku za vzpostavitev etažne lastnine,
s to razliko, da bo sodišče o vloženem predlogu obvestilo
samo upravnika.
Podatki, ki jih sodišče pridobi po uradni dolžnosti:
– podatki o upravniku;
– podatki o upravnih aktih, izdanih glede določitve funkcionalnega
zemljišča, če je bila v določenem obdobju v
zvezi s tem izdana odločba;
– podatki o opredelitvi zemljišč v prostorskih aktih, torej
potrdila o namenski rabi zemljišča.
Zemljišče, ki pripada več stavbam, se odmeri kot samostojna
zemljiška parcela in vpiše v samostojen zemljiškoknjižni
vložek, pri katerem pa bo vpisana skupna lastnina
v korist lastnikov, z navedbo identifikacijskih znakov nepremičnin,
katerih vsakokratni lastniki so skupni lastniki
takega zemljišča.
11