SREDNJA EVROPA - vprašanja za ponavljanje
SREDNJA EVROPA - vprašanja za ponavljanje
SREDNJA EVROPA - vprašanja za ponavljanje
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
<strong>SREDNJA</strong> <strong>EVROPA</strong> _<strong>ponavljanje</strong><br />
1.Določi na zemljevidu lego in obseg Srednje Evrope.<br />
-<strong>za</strong>vzema osrednji del Evrope med severno, Vzhodno,JV ,Južno in Zahodno evropo<br />
-Obsega:Nemško-Poljsko nižavje,sredogorja s kotlinami, Alpe, Zahodne Karpate, Panonsko kotlino<br />
2.Pokaži na karti in imenuj naravne enote (pokrajinske enote) Srednje Evrope.<br />
_Nemško-Poljsko nižavje, Panonska kotlina,Alpe,Karpati, sredogorja s kotlinami<br />
3.Razloži prehodnost srednje Evrope v reliefnem,prometnem smislu in pomen te prehodnosti <strong>za</strong> ljudi.<br />
-relief: Na severu je Nemško-Polsjo nižavje, ki proti jugu prehaja v stara gorovja in planote –sredogorski svet s<br />
kotlinami in nato v mlado nagubana gorovja (Alpe ,Z.Karpati)<br />
-Prometna prehodnost: Čez njo tečejo pomembne evropske prometne poti-ceste in železnice<br />
-Podnebna prehodnost: na <strong>za</strong>hodu se še čuti vpliv oceana, v notranjosti prevladuje vpliv celine<br />
4.S pomočjo karte imenuj države in njihova glavna mesta.<br />
-Nemčija-Berlin, Poljska-Varšava,Češka-Praga,Slovaška-Bratislava,Avstrija-Dunaj,Švica-Bern, Slovenija-<br />
Ljubljana,madžarska-Budimpešta,Liechtenstein-Vaduz<br />
5.Primerjaj države Srednje Evrope po legi, velikosti in številu prebivalcev z uporabo ustreznih<br />
pripomočkov(zemljevida, statističnih podatkov).<br />
-obmorske države: Nemčija, Poljska, Slovenija<br />
-celinske države: Češka, Slovaška, Avstrija, Švica, Madžarska<br />
-največji državi sta Nemčija in Poljska<br />
-najmanjša je Liechtenstein(žepna državica)<br />
-največ prebivalcev imata Nemčija in Poljska , najmanj pa Liechtenstein, Slovenija ter Slovaška.<br />
6.Opiši razliko med celinsko in obmorsko državo.<br />
Celinska država je država,ki nima izhoda na morje, obmorska država pa ima izhod na morje<br />
7.Ob karti imenuj narode v srednji evropi in povej,katerim jezikovnim in verskim skupinam pripadajo.<br />
-Jezikovne skupine-narodi:Germani-Nemci,Avstrijci,<br />
Romani-Italijani, Francozi in Retoromani v Švici<br />
Slovani-Poljaki,Čehi, Slovenci,Slovaki<br />
Ugrofinci-Madžari<br />
-vere:katoličani-Slovenci,Avstrijci,Čehi,Slovaki,Poljaki<br />
protestanti-Nemci<br />
Panonska nižina<br />
8.S pomočjo zemljevida določi lego Panonske nižine in pokaži ,kolikšen in kateri del Panonske nižine<br />
pripad Sloveniji.<br />
-med Alpami, Karpati in Dinarskim gorstvom<br />
-ob srednji Donavi-jedro Podonavja<br />
-Madžarska,V in SV Slovenija, del Avstrije, Slovaške<br />
9.S katerimi problemi se srečujejo ljudje,ki živijo ob rekah v Panonski nižini<br />
-poplave-nasipi ,regulacija<br />
-onesnaževanje –rečni promet, gnojenje<br />
-Donava pozimi <strong>za</strong>mrzne-ovirana plovba<br />
10. Kaj je kanal<br />
-kanal ali prekop je umetna vodna pove<strong>za</strong>va med dvema rekama ali morjema,namenjena ladijski plovbi-primer<br />
prekop Main-Donava<br />
11. Kaj je regulacija<br />
-umetno urejanje rečne struge z namenom uravnave rečnega toka<br />
12.S pomočjo tematske karte oz.klimograma opiši značilnosti podnebja in rastja v Panonski nižini.<br />
-celinsko ali kontinentalno podnebje:vroča poletja,mrzle zime,malo padavin,največ spomladi in jeseni<br />
-travniško rastlinstvo-stepa in listopadni gozdovi
13.Primerjaj značilnosti podnebja ,rastlinstva in prsti v Panosnki nižini s podnebjem in rastlinstvom v domači<br />
pokrajini.<br />
14.Kaj je stepa, kaj kulturna stepa<br />
-stepa-travnata pokrajina<br />
-kulturna stepa-pokrajina spremenjena v polja<br />
15.Kaj je puhlica<br />
Veterna odkaldnina-veter je nanesel droben glinasti prah in pesek<br />
16.Kaj je črnica<br />
-rodovitna črna prst v panosnki nižini,je temne barve,bogata s humosom Nastaja na puhlici.<br />
*17.Sklepaj o naravnih pogojih <strong>za</strong> kmetijstvo in industrijo.<br />
Dobri pogoji <strong>za</strong> kmetijstvo: prevladuje raven svet, prst je rodovitna , dovolj padavin v času setve, ni<br />
premrzlo.Dobro razvito poljedelstvo,živinoreja, sadjarstvo, vinogradništvo.<br />
Naravnih bogastev ni veliko-malo rud,premoga.Pomembna so nahajališča nafte in zemeljskega plina i gozdovi,ki<br />
dajejo surovino <strong>za</strong> pohištveno in lesno industrijo.<br />
18.Naštej prevladujoče kulturne rastline v Panonski kotlini.<br />
-industrijske rastline-sladkorna pesa, sončnice,buče,hmelj<br />
-žita-pšenica,koru<strong>za</strong><br />
-vinska trta,sadje<br />
Alpe<br />
19.Na zemljevidu opredeli geografsko lego Alp in pokaži,kolikšen del Alp pripada Sloveniji.<br />
-od Ligurskega morja do Panonske nižine<br />
-Italija,Francija, Švica, Avstrija,Nemčija, Slovenija (severna in osrednja Slovenija-Julijske Alpe,<br />
Karavanke,Kamniško-Savinjske Alpe, predalpsko hribovje)<br />
20.Kaj je slemenitev,kakšna je v Alpah<br />
-potek,smer gorskih grebenov,hrbtov in dolin<br />
<strong>za</strong>hod-vzhod<br />
21.Naštej najvišje vrhove in jih primerjaj s Triglavom.<br />
-Mont Blanc<br />
-Triglav<br />
22.Poišči na zemljevidu najpomebnejše prelaze in predore v Alpah.<br />
-prelazi-St.Gothard,Simplon, Brenner,..<br />
-predor-Karavanški,Turski, Mont Blanc<br />
23.Opiši njihov pomen.<br />
-omogočajo cestno in železniško pove<strong>za</strong>vo med južni in srednjo Evropo<br />
24.S pomočjo tematske karte oz. klimograma opiši značilnosti podnebja v Alpah.<br />
-dolge mrzle zime, kratka hladna poletja,vse leto veliko padavin<br />
25.Naštej rastlinske višinske pasove v Alpah<br />
-do 1000m –listnati gozd<br />
-1000-1300m –mešani gozd<br />
-1600-1800 m –iglasti gozd<br />
-ruševje<br />
-planinske trate<br />
-golo skalovje<br />
26.Utemelji,<strong>za</strong>kaj se z višino spreminjata podnebje in rastlinstvo.<br />
-ker temperatura pada z višino
27.Kaj je gozdna mejaKje je v Alpah<br />
-meja do koder sega gozd<br />
-1600 (osojna stran)-1800m(prisojna ) stran<br />
28.Naštej zunanje preoblikovalce reliefa in njihove učinke na relief.<br />
-sonce-temperaturne razlike povzročajo preperevanje(razpadanje) kamninske osnove,nastajajo melišča<br />
-deževnica-raztaplja apnenec ,nastanejo kraški pojave<br />
-tekoče vode-dolbejo, odnašajo in nasipavajo-nastajajo rečne doline-soteske(V doline)<br />
-ledeniki-brusijo,dolbejo,odnašajo in odlagajo<br />
- 29.Kaj je ledenik-opiši ga.<br />
-gmota ledu,ki se premika<br />
-končuje se v obliki ledeniškega jezika z ledeniškim potokom<br />
3o.Opiši učinke ledenika na relief.<br />
-brusijo –nastanejo priostreni vrhovi, strma pobočja,<br />
-poglabljajo in širijo rečne doline-nastanejo koritaste ledeniške doline (U doline),<br />
-dolbejo –nastajajo kotanje –ledeniška jezera,<br />
-odnašajo in odlagajo kamninsko gradivo-nastajajo morenski nasipi<br />
31.Kaj je značilno <strong>za</strong> pokrajino,ki so jo preoblikovali ledeniki<br />
-ledeniška jezera.,<br />
-ledeniške (koritaste doline) v obliki črke U<br />
-priostreni vrhovi,<br />
-morenski nasipi<br />
32.Imenuj in pokaži na karti vsaj tri ledeniška jezera.Kje so nastala<br />
-Bohinjsko,Blejsko, Bodensko jezero<br />
-nastala so v kotanjah,ki jih je izdolbel ledenik<br />
33.Imenuj dva najdaljša ledenika v Alpah<br />
-Aletsch v Švici in Pasterca v Avstriji<br />
-Triglavski ledenik v Sloveniji<br />
*34.Ob analizi tematskih kart in slikovnega gradiva opiši naravne pogoje <strong>za</strong> gospodarski razvoj Alp.<br />
-slabi pogoji <strong>za</strong> kmetijstvo <strong>za</strong>radi nadamosrke višine, hladnega podnebja, strmin in pomanjkanja prsti-razvito<br />
planinsko pašništvo in gozdarstvo<br />
-slabi pogoji <strong>za</strong> razvoj industrije-malo rud; bogate z vodno silo in gozdom<br />
-dobri pogoji <strong>za</strong> turizem:letni in zimski turizem<br />
Sredogorja s kotlinami,Nemško-Poljsko nižavje in Karpati<br />
35..Na karti pokaži sredogorja s kotlinami in opiši reliefne značilnosti.<br />
-med Alpami, Karpati in Nemško-Poljskem nižavjem<br />
-v južni in srednji Nemčiji, Češki in južni Poljski<br />
-je staro grudasto gorovje srednjih višin-do 1500 metrov,<strong>za</strong> katerega so značilni <strong>za</strong>obljeni hribi s položnimi<br />
pobočji(Schwarzwald),planote(Švicarska,Češko-Moravska;Bavarska ),široke doline(tektonski jarki) in kotline<br />
36.Na karti pokaži Nemško-Poljsko nižavje in ga opiši.<br />
-ob Severnem in Baltskem morju,v severni Nemčiji in Poljski<br />
-ledeniško preoblikovana pokrajina-močvirja in plitva jezera<br />
37.Na karti pokaži Zahodne Karpate in opiši reliefne značilnosti<br />
-segajo iz južne Poljske čez Slovaško,Ukrajino,Romunijo, v Srbijo<br />
-mlado nagubano gorovje, nižje od Alp,najvišje gorovje so Tatre<br />
-poraščene z gozdovi in travniki<br />
-široke rodovitne doline<br />
*38.Ob analizi tematskih kart sklepaj na medsebojno odvisnost rudnega bogastva in razvoja industrije.
Ob rudnem bogastvu črnega ,rjavega premoga in železove rude v sredogorju se je močno razvila industrija in<br />
nastale so industrijske pokrajine(Šlezija, Porurje,Posarje,češko rudogorje).<br />
39.Kaj je značilno <strong>za</strong> industrijsko pokrajino Imenuj vsaj 3.<br />
-značilnosti: prevladuje industrija, gosto prometno omrežje, gosta naseljenost-velika mesta ,somestja(zraščenost<br />
mest), velika onesnaženost okolja<br />
-industrijske pokrajine: Šlezija na Poljskem, Posarje in Porurje v Nemčiji, Češko rudogorje<br />
40. Opiši spremembe,ki jih je povzročila industriali<strong>za</strong>cija in ukrepe <strong>za</strong> preprečevanje onesnaženosti.<br />
-onesnaževanje vode-mrtve reke brez življenja<br />
-onesnažen zrak in prst<br />
-kisli dež-umiranje gozdov<br />
_ukrepi:uvajanje sodobnejših in okolju sprejemljivih industrijskih panog, uporaba manj škodljivih energetskih<br />
virov, čistilne naprave<br />
41.Kje in <strong>za</strong>kaj nastja kisli dež<br />
-pojavlja se tam,kjer industirja izpušča v zrak velike količine žveplovega dioksida.Ta se veže z vodo in pada<br />
na<strong>za</strong>j na zemljo.<br />
42.Razloži vzroke <strong>za</strong> umiranje gozdov.<br />
Na zemljo pada kisli dež.Kjer v zemlji ni apnenca,se ne nevtralizira in povzroča umiranje gozdov.
Change language