Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o političnih strank

Latvija
V Latviji financiranje političnih strank ureja Zakon o financiranju političnih strank iz leta 1995 (s
spremembami iz leta 2002, 2004 in 2008).
Političnim strankam ni omogočeno financiranje iz javnih sredstev, delno se lahko zgolj posredno
financirajo iz javnih sredstev v času parlamentarnih volitev, volitev v Evropski parlament in volitev v
občinske svete, in sicer v obliki brezplačne, 20-minutne predstavitve na nacionalnem radiu in televiziji.
V maju 2007 so ustanovili delovno skupino, ki bi ocenila pravila financiranja strank s ciljem preučiti
možnost vzpostavitve javnega financiranja. Omogočeno pa je financiranje iz zasebnih sredstev, kot so
članarine, donacije fizičnih oseb (državljanov ali nedržavljanov Latvije), prihodki iz gospodarskih
dejavnosti stranke in druga sredstva, ki niso prepovedana z zakonom.
Donacije predstavljajo vsakršno lastninsko ali drugo korist, pridobljeno brez plačila, vključno s
storitvami, prenosom pravic, oprostitve obveznosti, odpoved pravici do določene koristi v korist
stranke. Donacije fizičnih oseb v enem letu ne smejo presegati 100 minimalnih plač, kar je v letu 2008
znašalo približno 22.800 EUR. Prispevki posameznih članov stranke v obliki članarine in donacij ravno
tako ne smejo presegati 100 minimalnih plač v enem letu. Politične stranke ne smejo prejemati donacij
uradnih oseb, tujih fizičnih in pravnih oseb in anonimnih donacij.
Politične stranke morajo voditi računovodske knjige in račune. Zaključni račun in glavna knjiga se
morata v skladu z Zakonom o računovodstvu hraniti 10 let, zaloge, računovodske evidence in
dokumenti v zvezi s stranko se morajo ravno tako hraniti 10 let, izvorni dokumenti o mesečnih
zaslužkih zaposlenih se morajo hraniti 75 let, vsi ostali dokumenti pa 5 let.
Stranke, katerih letni promet preseže desetkratnik minimalne mesečne plače (v letu 2008 je znašala
2.280 EUR), morajo izvesti notranji nadzor. Njihove finančne in gospodarske dejavnosti mora
pooblaščeni revizor revidirati vsaj enkrat na leto. Politične stranke so dolžne razkriti donacije/darila
fizičnih oseb, predložiti izjavo o prihodkih in odhodkih volilne kampanje ter letno poročilo. Politična
stranka mora v 15 dneh po prejemu donacije/darila objaviti informacijo o tem na posebni spletni strani,
z navedbo narave, vrednosti in datuma prejema darila ter identitete darovalca. V praksi sicer teh
podatkov ne objavi stranka sama, ampak jih objavi Komisija za preprečevanje korupcije na svojih
spletnih straneh. Politične stranke morajo Komisiji za preprečevanje korupcije predložiti tudi kopijo
letnega poročila, najkasneje do 31. marca naslednjega leta.
Predlog zakona ni predmet usklajevanja s pravnim redom Evropske unije.
6 DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA
6.1 Administrativne in druge posledice
a) v postopkih oziroma poslovanju javne uprave ali pravosodnih organov:
V postopkih oziroma poslovanju javne uprave ali pravosodnih organov bo sprejem zakona uvedel
revizijo poslovanja strank ter elektronski obrazec za posredovanje letnega poročila strank, ki bo
dostopen na spletnih straneh računskega sodišča. Prav tako bo uvedel pristojnost Okrajnega
sodišča v Ljubljani za odločanje o prekrških za kršitve določb zakona, za nadzor katerih bo
pristojno Računsko sodišče.
b) pri obveznostih strank do javne uprave ali pravosodnih organov: