leto 2005/2006, Å¡tevilka 3 - Modra kartica

More documents

Recommendations

Info

Prav gotovo so vodilni mariborski smuËarski delavci Duπan SenËar, Marjan Koæuh in Franci »op presedeli skupaj dolge ure, predno so se odloËili, da priredijo na Pohorju elitno tekmovanje v alpskem smuËanju za æenske - FIS-A. OdloËitev je bila nadvse pogumna, toda prekaljena smuËarska trojica se je zavedala, da ima Maribor z okolico dovolj smuËanju predanih ljudi, ki so imeli tudi izkuπnje z izvedbo tekmovanj. Vsi so se zavedali, da jih Ëaka zahtevna preizkuπnja, saj so æe tedanja najveËja tekmovanja v okviru Mednarodne smuËarske zveze terjala visoko organizacijsko raven. Za zaËetek pa si je bilo treba zlasti zagotoviti kar najbolj ugledno mednarodno konkurenco. MariborËani so to nalogo zaupali Duπanu SenËarju, ki je imel v tujini æe veliko znanstev v smuËarskih krogih. Na zimskih olimpijskih igrah leta 1964 v Innsbrucku je bilo, kajpak tudi zaradi bliæine, veliko slovenskih smuËarskih delavcev, med katerimi je bil Duπan SenËar vsekakor nekaj posebnega. V reprezentanci sicer ni imel nobene dolænosti, vendar je bil nenehno naokoli, venomer v druæbi vodij tujih reprezentanc, najuglednejπih tekmovalk, trenerjev... Zamudil ni nobene tekme, sprejema, skratka bil je zagotovo med najbolj agilnimi tiste dni v zaËetku februarja v praπnem Innsbrucku, ki do zadnjega dne olimpijskih iger ni doËakal snega. NihËe ni vedel, kakπni opravki æenejo SenËarja vse olimpijske dni. Ko pa smo se 10. februarja poslavljali od olimpijskega mesta, je bilo skrivnosti konec.“Konec meseca pridite na Pohorje. Priredili bomo elitno tekmo v slalomu za æenske. V teh dneh sem si zagotovil udeleæbo najboljπih smuËark na svetu,” je Duπan SenËar s ponosom vabil novinarje v Maribor. SenËar ni pretiraval. Konec februarja 1964 se je zbral na Pohorju cvet æenskega alpskega smuËanja, tako kot na olimpijskih igrah sta imeli tudi na Pohorju poglavitno besedo sloviti francoski sestri Marielle in Christine Goitschel. Rojeno je bilo novo veliko tekmovanje za æenske v alpskem smuËanju ‡ zaËelo se je obdobje pohorske Zlate lisice. ZaËela se je pisana zgodovina najveËje tekme v alpskem Tekma z duπo Duπan SenËar, zaljubljenec v alpsko smuËanje, je bil dolgo Ëasa med vodilnimi ljudmi naπe reprezentance, obenem pa gonilna moË alpskega smuËanja v Mariboru. smuËanju za æenske pri nas. Æe leta 1970 je Maribor postal postaja svetovnega pokala, pohorsko prireditev pa so Ëakali tudi hudi Ëasi, ko se je bilo treba zaradi pomanjkanja snega seliti na druga smuËiπËa. Vendar pa so bili pohorski prireditelji nepopustljivi. V veliko zadoπËenje jim je bilo tudi, da so se na pohorskih strminah kalile domaËe reprezentantke, ki so na Zlati lisici doæivljale tudi zmagoslavja. ZaËela je Mateja Svet, sledile so ji Nataπa Bokal, Urπka Hrovat in Tina Maze. Zlata lisica je v smuËarskem svetu hitro zaslovela, danes pa je ena najbolj priljubljenih postaj æenske karavane alpskega smuËanja. Ne samo zaradi tega, ker je tekmovanje tako rekoË v mestu, ker je Maribor prava poæivitev med prizoriπËi tekem svetovnega pokala, ker se prireditelji potrudijo kar se le da, ker je tod doma resniËno gostoljubje... Zlata lisica ima duπo, ki jo zaËutijo tekmovalke, pa tudi vsi, ki jih na svoj smuËarski praznik privabi Pohorje. Joæe Dekleva 6 www.modra<strong>kartica</strong>.com
Prve dni decembra so se pravniki, strokovnjaki za varnost na smuËiπËih Pirenejev in alpskega loka zbrali na pravniπkem forumu v Bormiu. Zbora pod pokroviteljstvom Evropske komisije, ki jo je zastopal podkomisar dr. Franco Frattini, so se udeleæili strokovnjaki iz ©panije,Francije, Italije, ©vice, NemËije, Avstrije in Slovenije. V naπem zastopstvu so bili Tomaæ MaruπiË, uËitelj smuËanja, upokojeni odvetnik iz Solkana, ki je predaval o varnosti na slovenskih smuËiπËih in predstavil sodno prakso v Sloveniji, kot opazovalca pa ©pela ©uπter, uËiteljica smuËanja, svetovalka na Ministrstvu za notranje zadeve, in Roman ©turm, uËitelj in trener smuËanja, stalni sodni izvedenec za varnost na smuËiπËih in vodja otroπkega programa pri SZS. Poudarek v referatih in v razpravi je bil v preventivi in prepreËevanju smuËarskih nezgod. Na tri dni trajajoËem sreËanju so se udeleæenci zavzemali za poenotenje pravil, ki jih krπijo tako smuËarji kot upravljavci smuËiπË. Ureditve se razlikujejo na dræavni in deæelni ter celo na pokrajinski ravni, zato je nujna enotna pravna ureditev varnosti na smuËiπËih v dræavah evropske skupnosti. Neenotna pravila na smuËiπËih povzroËajo smuËarjem teæave, denimo klasifikacije in oznaËevanja prog, ali pa pravila glede opreme: v Sloveniji morajo na smuËiπËih nositi Ëelade otroci do 12. leta, v Italiji pa do 14. Tako bodo morali imeti naπi πtirinajstletni smuËarji na Kaninu, kjer bomo kmalu dobili Ëezmejno smuËiπËe, Ëelade, Ëe bodo smuËali na italijanski strani. Pravni temelj vseh referatov so bila vedenjska pravila Mednarodne smuËarske zveze, ki so bila sprejeta na kongresu FIS v Bejrutu leta 1967, posodobljena leta 1973 na kongresu v Famagosti, sedanjo obliko pa so dobila leta 2002 na kongresu v Portoroæu. Pravila FIS naj bi po mnenju udeleæencev foruma v celoti vgradili v bodoËe skupno evropsko smuËarsko pravo. V Sloveniji vseh deset pravil FIS vsebuje zakon o varnosti na smuËiπËih. Ob prikazu pravnih ureditev v posameznih dræavah in deæelah so bili zlasti italijanski referenti in razpravljavci kritiËni do svojega krovnega zakona o varnosti na smuËiπËih, ki je prepustil v pristojnost deæelnih zakonodaj nadaljnjo kodifikacijo vedenjskih in varnostnih pravil na smuËiπËih. Nerazumljiva je doloËba italijanskega krovnega zakona, ki v nasprotju s pravilom FIS πt. 4 postavlja domnevo deljene odgovornosti po enakih delih v primeru trka med dvema smuËarjema, o Ëemer je kritiËno razpravljal odvetnik in uËitelj smuËanja dr. Marco Del Zotto iz Pordenona. Dr. Hans Kaspar, odvetnik iz Davosa, je obravnaval vpraπanje homologacije smuËarskih prog znotraj smuËiπËa, ki je v obmoËju nevarnosti plazov. Neprimerna lokacija ali nezadostna obramba pred plazovi je imela katastrofalne posledice in poslediËno kazensko in civilno odgovornost upravljavca smuËiπËa. Odvetnica dr. Marisella Chevallars, bivπa smuËarska prvakinja, je navedla primer pod smuËiπËem Monte Rosa, kjer je ob veËernem zaprtju smuËiπËa smuËarka zaπla izven smuËiπËa, po mobilnem telefonu priklicala reπevalce, ki so imeli moænost priklicati reπevalni helikopter s πvicarske strani, a so reπevalci akcijo prekinili, ko se je znoËilo. Naslednje jutro so smuËarko naπli mrtvo. V tem primeru ni πlo samo za krπitev pravila FIS πt. 9, temveË tudi za vpraπanje humanosti in kulture smuËanja, ki jo je na naπih smuËiπËih vsak dan manj. Varnost na smuËiπËih Udeleæenci foruma so ugotovili, da je v Pirenejih in v Alpah kljub neenotni zakonodaji sodna praksa v kazenskih in civilnih zadevah dokaj enotna. Sodne odloËitve temelje na desetih pravilih FIS, vendar pa nekatera sodiπËa poudarjajo samoodgovornost smuËarja, druga pa nagibajo k objektivni odgovornosti upravljavca smuËiπË. Poudarjeno je bilo vpraπanje obveznega zavarovanja smuËarja in zavarovanje njegove civilne odgovornosti. ©e naprej naj bi veljalo naËelo prostovoljnosti obeh vrst zavarovanja, V Sloveniji imamo Modro kartico SZS, ki zajema vse vrste zavarovanja za nezgodne primere, ki jih utegne imeti smuËar doma in v tujini. Slovenija ima v Zakonu o varnosti na smuËiπËih vgrajenih vseh deset pravil FIS, ki so tako postala zakon. Posebna pozornost je bila namenjena prepovedi smuËanja osebi, ki ima v litru izdihanega zraka veË kot 0,24 miligrama alkohola, prav tako pa prisilnemu ukrepu odvzema vozovnice in vpraπanju prepustnosti prog. Za uspeh sreËanja v Bormiu je zasluæen zlasti dr. Gianfranco Avella, dræavni toæilec z Sondria, sreËanje pa je vodil dr. Carlo Bruccoler, upokojeni predsednik sodiπËa v Bolzanu. Med predavatelji sta bila zlasti prepriËljiva dr. Ignazio Arroy, univerzitetni profesor iz Barcelone, in dr. Waldeman Flick, odvetnik iz Genove, pri organizaciji pa sta se izkazala brata Beppe in Guido Bonseri, turistiËna delavca iz Bormia. Tomaæ MaruπiË www.modra<strong>kartica</strong>.com 7
Page 1 and 2: MODRE NOVICE 2005•2006, STEVILKA
Page 3 and 4: Alpsko smuËanje Modre noviËke Bia
Page 5: Urπka RabiË Maruπa Ferk Tesa Her
Page 9 and 10: Prve dni decembra so se pravniki, s
Page 11 and 12: Po prvi tretjini uspeπnejπe biatl
Page 13 and 14: Demonstratorska vrsta Slovenije Dem
Page 15 and 16: »lani in mladinci do 18 let Datum
Page 17 and 18: www.modrakartica.com 17
Page 19 and 20: Tekmovalni dres smuËarja skakalca

leto 2005/2006, Å¡tevilka 3 - Modra kartica

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?