AMERIKA- vprašanja za ponavljanje

AMERIKA
1.Na zemljevidu pokaži Ameriko in opiši njeno lego glede na toplotne pasove in oceane.
-leži v S.mrzlem, S .zmerno toplem, vročem in J.zmerno toplem pasu
-na Z Tiho ocean,na v Atlantski ocena,na S Severno ledeno morje
2. Kdo je odkril Ameriko Po kom se imenuje
-odkril Krištof Kolumb –leta 1492 ,ko je iskal novo pot v Indijo
-imenuje po raziskovalcu Amerigu Vespucciju
3.Opiši pomen odkritja Amerike.
-izmenjava kulturnih rastlin in živali in načinov gospodarjenja
-spremenila se je rasna podoba Novega sveta
-uničenje indijanske kulture in civilizacije
4 . Opiši naravno geografsko in družbenogeografsko razdelitev Amerike .
-naravnogeografska delitev:Severna,Srednja in Južna Amerika
-družbenogeografska delitev:Angloamerika,Latinska Amerika
5.Razloži pojme:
-Angloamerika –ozemlje S.Amerike ,ki ga sestavljata ZDA in Kanada-naseljevali predvsem anglosaški
prebivalci in je uradni jezik večinoma angleščina
-Latinska Amerika-Srednja in J.Amerika-prevladujeta španščina in portugalščina,jezika ,ki imata svoj izvor v
latinščini
-Novi svet –ozemlje na novo odkritega sveta obeh Amerik
ANGLOAMERIKA
1. Na zemljevidu določi lego S.Amerike .
-med Atlantikom in Tihim oceanom, Severno ledenim morjem,Beringovim morjem in Mehiškem zalivom
-večji del v S zmerno toplem pasu, na S sega v polarni pas, na J pa v subtropski pas
2.Imenuj naravne enote in na zemljevidu določi njihovo lego.
-Osrednje nižavje-v notranjosti celine,ob rekah Missisipi,Missouri -sega od Mehiškega zaliva do velikih jezer
-Priatlantsko nižavje-ob Atlantiku ,zavzema tudi polotok Florida
-Apalči-staro gorovje na vzhodu celine,ki se vleče v smeri S-J
-Severnoameriške Kordiljere na zahodu celine-razprostirjo se od Aljaske na S do mehiške meje na J
-Kanadski ščit—zajema severni del S.Amerike in polotok Labrador,pa tudi otok Grenlandijo
3.Imenuj države in na zemljevidu določi njuno lego.
-Kanada-S del
-ZDA-j del
4.S pomočjo zemljevida,tematskih kart in slikovnega gradiva opiši reliefne značilnosti posameznih
naravnih enot S.Amerike.
-nižine:Osrednje nižavje,Priatlantsko nižavje
-staro uravnano gorovje na V:Apalači
-mlado nagubano gorovje:Severnoameriške Kordiljere na Z-slemenitev S-J,sestavljajo ga več gorskih verig z
vmesnimi planotami (na V Skalno gorovje);v osrednjem delu leži Velika kotlina z Dolino smrti na J; na Z
Kalifornijsko podolje.
-star uravnan svet na S –nizka valovita pokrajina s številnimi jezeri-Kanadski ščit;preoblikovali ledeniki-
5.S pomočjo tematskih kart,klimogramov in slikovnega gradiva opiši podnebne in rastlinske pasove
S.Amerike.
-polarno podnebje na S-tundra:dolge,mrzle zime, kratka hladna poletja,malo padavin; lišaji ,mahovi
-subpolarno podnebje j od polarnega-iglasti gozd(tajga): mrzle,zime,hladna poletja,več padavin
-celinsko zmernotoplo podnebje v Osrednjem nižavju-listnati,mešani gozdovi,stepe(prerije):mrzle zime, topla
poletja,padavine poleti
-suho celinsko podnebje na planotah in kotlinah goratega zahoda-stepe polpuščave in puščave:mrzle zime, vroča
poletja,malo padavin
-ocensko podnebje ob Tihem oceanu-listnati,mešani in iglasti gozdovi:mile zime,hladna poletja,vse leto
padavine
-vlažno subtropsko podnebje ob JV priatlantskem delu celine-subtropski iglasti gozdovi:vroča poletja,mile zime,
veliko padavin poleti

-sredozemsko podnebje v južnem delu tihooceanske obale in Kalifornijskem podolju-zimzeleni
gozd,grmičevje:mile zime ,topla poletja, malo padavin,največ pozimi
6.S pomočjo tematskih kart in slikovnega gradiva ovrednoti pomen podnebnih in rastlinskih pasov za
razvoj gospodarstva.
-različna podnebja pogojujejo različno kmetijsko usmerjenost:
- tundra-reja severnih jelenov,losov
-iglasti gozd-gozdarstvo,lesnopredelovalna industrija,lov na kožuharje
-listnati,mešani gozdovi-živinoreja, poljedelstvo
-prerija-poljedelstvo-gojenje pšenice
--vlažen subtropska območja-plantaže subtropskih rastlin:bombaž,tobak, sadje, zelenjava
-sredozemske pokrajine-namakalno poljedelstvo (bombaž,riž,sadje,vinogradništvo,zelenjava
-suhe stepe in polpuščave-pašna živinoreja
7.S pomočjo tematskih kart analiziraj vzroke in posledice za različno gostoto poselitve S.Amerike.
-nenekaomerna poselitev zaradi različnega podnebja in reliefa
-gosta poselejnost na območjih,kjer je možnost kmetovanje,kjer so rude in energetski viri ter arzvita
industrija(Priatlanstko nižavje,Ob Velikih jezerih, ob Apalačih, Kalifornija, ob Mehiškem zalivu
-redka poselitev-gorati predeli Kordiljer in severni del celine,kjer je mraz
8.S pomočjo tematskih kart in slikovnega gradiva opiši sestavo prebivalstva S.Amerike.
-prevladuje bela rasa-evropski priseljenci
-na J črnci-nasilno pripeljani kot sužnji za delo na plantažah
-na goratem Z-Indijanci,ki živijo v rezervatih
-v Kaliforniji priseljenci iz Azije (Kitajci,Japonci)
-na J priseljenci iz Latinske Amerike
9.Opiši prednosti in slabosti večnacionalne družbe.
-prednosti:večkulturnost
-slabosti: negativen odnos do priseljencev oz.do pripadnikov druge rase-rasna diskriminacija, nestrpnost; izguba
lastne kulture-amerikanizacija-stapljanje različnih narodov v en ameriški narod
10.Kaj je kanjon.Pojasni njegov nastanek.
Kanjon:globoka in ozka dolina s prepadnimi stenami –najglobji je Veliki kanjon reke Kolorado
-izdolbla ga je reka
11.Kaj je prerija
-visokotravna stepa v Angloameriki
12.Kaj je prerijska črnica
-rodovitna prst,bogata s humusom v prerijah
13.Kaj je tornado
-vrtinčast vihar v obliki lijaka v Osrednjem delu S.Amerike,rušilen
14.Kaj je sekvoja
-iglavec,ki ima rdeč les,največje drevo na Zemlji(do 75 m)
15.Kdo so Indijanci Pojasni izvor imena.
-prvotni prebivalci (izvirajo iz Sibirije)
_Krištof Kolumb je mislil,da je prišel v Indijo,zato je tamkajšnje prebivalstvo poimenoval Indijance
ZDA
1.S pomočjo gospodarske karte naštej naravne vire v ZDA.
Ima velike zaloge premoga,železove rude,nafte,bakra,zlata,vodne sile.(Apalači,ob Velikih jezerih,Skalno
gorovje)
2.Sklepaj na možnosti njenega gospodarskega razvoja.
ZDA so največja gospodarska in politična velesila sveta.
Industrija temelji na bogatih zalogah rud in energetskih virov (premoga,nafte).
Kmetijstvo je dobro razvito,intenzivno in specializirano-ZDA so največji izvoznik hrane nasvetu.Ozemlje ZDA
obsega različne naravne enote,zato so tudi oblike kmetijstva raznovrstne.

3.S pomočjo analize tematskih kart imenuj glavna industrijska in kmetijska območja v ZDA
Stara industrijska območja so se razvila on nahajališčih rud,premoga,vodni sili- v vznožju Apalačev in ob
Velikih jezerih,ob Atlantiku,v novejšem času pa tudi ob Mehiškem zalivu in Tihem oceanu.
Največ kmetijskih površin je v Osrednjem nižavju,kjer gojijo pšenico,bombaž,arašide,sladkorni trst in tobak. V
Kaliforniji gojijo sredozemsko sadje,zelenjavo in vinsko trto.Na goratem zahodu prevladuje pašna živinorejagovedoreja.
4.Ovrednoti negativne posledice intenzivnega kmetijstva in industrije za naravno okolje.
- umetno namakanje povzroča zniževanje podtalnice in s tem vedno manj vode
-uporaba umetnih gnojil, zaščitnih sredstev onesnažuje tla in vodo
-izsekavanje gozdov, spreminjanje travnikov v njive povzroča odnašanje prsti
-izsuševanje močvirij vpliva na izgubo življenjskega prostora nekaterim živalim in rastlinam
-industrija in promet močno onesnažujeta ozračje z žveplovim in dušikovim oksidom,ki povzroča nastanek
kislega dežja-ta pa umiranje gozdov, tla in voda postajata vse bolj kisla
-smog-velika onesnaženost ozračja s prašnimi delci-nastaja megla
-velika poraba vode
5.Opiši razliko med intenzivnim in ekstenzivnim kmetijstvom
Intenzivno kmetijstvo je kmetijstvo,ki zahteva veliko strokovnega dela in vlaganj in prinaša velik hektarski
donos.
Ekstenzivno kmetijstvo pa zahteva manj dela in vlaganj in je manj donosno .
6.Opiši razliko med farmo in rančem.
Farma je oblika velike kmetije,ki je usmerjena v poljedelstvo ali živinorejo,ranč pa je velika kmetija usmerjena
v živinorejo.
7.kdo so kavboji.
-pastirji na konju
KANADA
1.S pomočjo gospodarske karte naštej naravna bogastva Kanade.
Kanada je bogata z gozdom,rudami,energetskimi viri ,vodno energijo.
2.Ovrednoti njihov pomen za gopodarski razvoj.
Na podalgi naravnega bogastva se je razvila raznovrstna industrija. Industrija temelji na naravnih bogastvihiglastih
gozdovih,rudna bogastva,energetski viri in na kmetijstvu.
3.opiši pomen vodne poti po reki Sv.Lovrenca.
Reka Sv.Lovrenca povezuje Velika jezera z Atlantskim oceanom.Omogoča dostop v osrčje celine,znižuje
stroške prevoza iz notranjosti do oceana)
Tu so nastala največja kanadska mesta,razvila se je industrija.
4.Opiši vzroke in posledice zgostitve prebivalstva v južnem delu države.
Najugodnejše razmere za življenje so v JV delu Kanade ob Reki Sv.Lovrenca in Velikih jezerih,zato je tu prišlo
do zgostitve prebivalstvo(toplejše podnebje, pomembna vodna pot, razvoj industrije,možnost
poljedelstva,živinoreje)
Severni deli so zaradi mrzlega podnebja skoraj nenaseljeni.
Nastala so velika milijonska mesta.
LATINSKA AMERIKA
1.Opiši posledice evropske kolonizacije Latinske Amerike
-uničenje indijanskih držav in kulture
-mešanje ras
-španski in portugalski jezik
-krščanstvo
2.Na zemljevidu določi lego in obseg Latinske Amerike.
-med Atlantikom,Pacifikom , v tropskem ,subtropskem in J.zmernotoplem pasu
-obsega srednjo in Južno Ameriko
3.Opiši razlike med Srednjo in Južno Ameriko.
- V površju:Srednja amerika je reliefno bolj razčlenjena,
-v številu držav-Srednja Amerika je politično bolj razdrobljena kot J.Amerika

-legi-Srednja amerika leži v tropskem in subtropskem pasu,J:Amerika pa sega tudi v zmernotopli pas
SREDNJA AMERIKA
4.Na zemljevidu pokaži geografske enote,ki sestavljajo Srednjo Ameriko in jih opiši
-Mehika- največja država; v osrednjem delu je planotast svet –Mehiško višavje,na V in Z pa gorovja-Z in V
Sierra Madre, nižinski svet na Yucatanu;potresi,vulkani
-Medmorska Amerika-gorat svet sz vulkani
-Karibsko otočje:Veliki in Mali Antili, Bahami:vulkanski in koralni otoki
5.Na zemljevidu pokaži Panamski prekop ter opiši pomen Panamskega prekopa za svetovni pomorski
promet.
-najkrajša pot med Atlantskim in Tihim oceanom
6.Na zemljevidu pokaži in poimenuj države Srednje Amerike.
-Mehika, Panama, Nikaragva, Kostarika, Gvatemala, Belize, Honduras, Kuba, jamajka, Portoriko,Haiti,
Dominikanska republika,…
7.Kaj so hurikaniKatere so glavne značilnosti
-tropski vrtinčasti viharji z obilico padavin
-premikajo od vzhoda proti zahodu
-nastanejo nad morjem in se premikajo nad celino
-velika hitrost
-rušilni z obilico padavin-poplave, materialna škoda
JUŽNA Amerika
1.Na zemljevidu določi lego J.Amerike.
-med Atlantikom, Pacifikom in Karibskim morjem
-tropski, subtropski in zmernotopli pas
2.Ob zemljevidu in slikovnem gradivu navedi in opiši velike pokrajinske enote J.Amerike.
- na V Brazilsko in Gvajansko višavje-star uravnan svet ter planota Patagonija
- -nižine ob rekah Orinoko-Orinoško nižavje, Amazonki-Amazonsko nižavje in Paragvaju,Urugvaju in
parani-Laplatsko nižavje
- na zahodu mladonagubano visoko gorovje Andi ali Kordiljere(Aconcagua)-vulkani,potresi,ledeniki
3.Na zemljevidu pokaži in imenuj večje države:
-Venezuela, Kolumbija, Gvajana, Surinam, Francoska Gvajana,Brazilija, Argentina, Urugvaj, Paragvaj,
Čile,Peru,Bolivija, Ekvador
4.Analiziraj vzroke in posledice nepremišljenega sekanja gozdov v Amazonskem nižavju.
Vzroki:tropski les,rudna nahajališča,kmetovanje,avtoceste,železnice, jezovi,jeklarska industrija –ogljarstvo
Posledice:izginjanje gozda,erozija tal,iztrebljanje prvotnih prebivalcev ,rastlinskih in živalskih vrst,spremeba
podnebja,zmanjšale se bodo svetovne zaloge vode, onesnaženje rek
5.S pomočjo tematskih kart,klimogramov in slikovnega gradiva naštej in opiši značilne podnebne in
rastlinske pasove
-ekvatorialno podnebje-tropski deževni gozd:vse leto visoke temperature in vse leto dovolj padavin;
Savansko podnebje-savana,vlažno subtropsko podnebje-subtropski gozd:deževna in sušna doba,visoke
temperature
Puščavsko podnebje-puščava (Atacama):malo padavin, vroča poletja,mile zime
-Sredozemsko podnebje-sredozemsko zimzeleno rastlinstvo:mile deževne zime,vroča suha poletja
-oceansko podnebje-iglasti gozd:hladna poletja,mile zime,obilica padavin
Celinsko podnebje-stepe,polpuščave:vroča poletja,mrzle zime,nižja kolićina padavin
-gorska podnebja-višinski rastlinski pasovi
6.S pomočjo tematskih kart opiši rasno in narodnostno sestavo prebivalstva.
-prvotni prebivalci-Indijanci(Andi,Amazonsko nižavje)-
-prevladujejo mešanci:mestici(med Indijanci in belci),mulati(med črnci in belci,Zambi(med črnci in Indijanci)
-belci-potomci španskih in portugalskih priseljencev (Argentina, Brazilija, Čile,Urugvaj-kjer so podnebne
razmere ugodnejše in kjer je več rudnega bogastva)
-črnci v severno tropskih državah in Braziliji –potomci nekdanjih sužnjev

7.S katerimi problemi se srečujejo ljudje v Latinski Ameriki.
-hitro naraščanje prebivalstva (velika rodnost,povprečna smrtnost,velik naravni prirastek)
-nepismenost
-revščina
-prenaseljenost v mestih-3/4 prebivalstva živi v mestih:brezposelnost,brezdomstvo,kriminal,
mamila
-diskriminacija in izumiranje prvotnega prebivalstva
-velike socialne razlike med bogatimi in revnimi
8.S pomočjo tematskih kart opiši poseljenost in jo razloži.
-redka poseljenost -21 preb./km2
-različna poseljenost:gosta ob oblah Atlantskega oceana, planote Andov-velika milijonska mesta;redka ob
Amazonki,notranjost Brazilskega višavja,Patagonija
9.S pomočjo tematskih kart naštej najpomembnejša naravna bogastva.
-velika naravna bogastva:rude(Brazilija, Čile,Venezuela),nafta in zem.plin(Venezuela)
10.Opisati pogoje za gospodarski razvoj J.Amerike.
-veliko naravnih bogastev v lasti tujcev, zato izvažajo nepredelane surovine
-industrija se razvija v Braziliji,Argentini ,v Čilu
-.primanjkuje izobražene delovne sile
11.Katere so glavne značilnosti gospodarstva
-večina držav je odvisna od vlaganj tujih investitorjev
-gospodarska nerazvitost
-večji del bogastva ima le manjši del ljudi-velike razlike med bogatimi in revnimi
12.S pomočjo tematskih kart opisati rabo tal in našteti glavne pridelke.
-raba tal je odvisna od reliefa in podnebja:
-gozdarstvo-tropski deževni gozd
-poljedelstvo-savane, subtropska območja ,pampe, planote v Andih:plantaže tropskih in subtropskih kultur
(kava, sladkorni trst,kakav, bombaž,banane);pampe-žita;
samooskrbno kmetijstvo (koruza,riž,krompir,soja,maniok)
-živinoreja-pampe
13.Opisati značilnosti kmetijstva.
-večina obdelovalnih površin je v lasti veleposestnikov-južnoameriške farme=haciende
-na veleposestvih delajo najeti kmečki delavci peoni
-samooskrbno in tržno plantažno kmetijstvo
-monokulturno poljedelstvo