glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

zdravniskazbornica.si
from zdravniskazbornica.si More from this publisher
20.01.2015 Views

118 S T R O K O V N A S R E Č A N J A dro~ja somatosenzornega korteksa drugega dela telesa v podro~je manjkajo~ega uda - tipi~no se podro~je obraza prenese v podro~je za manjkajo~o roko. Dokazana je pozitivna korelacija med jakostjo bole~ine (merjeno z VAS) in premikom podro~ja (merjeno v mm). [tudija u~inka aplikacije proteze za zgornji ud je pokazala, da odtegnitev proteze po amputaciji zgornjega uda (brez aplikacije) povzro~i premik 4,6 mm v somatosenzornem podro~ju, aplikacija navadne kozmetske proteze pribli`no enak premik (4,8 mm), aplikacija mioelektri~ne proteze pa le premik 0,3 mm. Kot u~inkovit farmakolo{ki dejavnik, ki prepre~uje omenjeno ne`eleno reorganizacijo korteksa, je bil omenjen novi antagonist NMDA memantin. Wolf Dieter Heiss je na modelu afazije zelo zanimivo predstavil uporabnost funkcionalne MRI. V primeru afazije po CVI (pogostost od 65 do 80 odstotkov, od tega trajna v 10 odstotkih) pride do postopne reaktivacije centrov v ipsilateralni hemisferi. Po frontalnem in/ali subkortikalnem CVI tako pride do uspe{ne aktivacije levega temporalnega girusa in dobrega popravljanja afazije, medtem ko po temporalnem CVI pride le do reaktivacije Brocovega podro~ja, kar pa ni tako u~inkovito. Kot u~inkovito zdravilo za izbolj{anje afazije je bil predstavljen piracetam, ki je v trajanju 6 tednov, z za~etkom 8 dni po CVI, statisti~no zna~ilno izbolj{al reaktivacijo levih temporalnih in Brocovih podro~ij. To se je pokazalo kot izbolj{ana semanti~na in sintakti~na struktura govora ter izbolj{ana sposobnost branja, pisanja in razumevanja. Ob tem ni imel ve~jih stranskih u~inkov kot placebo. Motori~no okrevanje po mo`ganski kapi naj bi bilo odvisno od periinfarktne kortikalne organizacije, razvoja in uporabe novih povezav v ipsilateralni hemisferi (inrahemisferna kompenzacija) in kolateralnih povezav v kontralateralni hemisferi (interhemisferna kompenzacija) in/ali vzpostavitvi popolnoma novih povezav. Kar je klini~no pomembno, je to, da ob popolnem uni- ~enju temporalnega podro~ja terapija govora ne bo uspe{na. Peter Eriksson (In{titut za klini~ne nevroznanosti, Univerza v Göteborgu) je predstavil prednost izvornih somatskih (neembrionalnih) celic: hitro in preprosto reproduktabilne (kri, ko`a, C@S) imajo visok potencial delitve, ni eti~nih zadr`kov gojenja. Predvsem celice C@S, konkretno girus dentatusa v hipokampusu, so eksperimentanlo izkazale nevrogenezo “in situ” oz. v poinfarktnem podro~ju mo`ganov podgan. Kot dober induktor nevrogeneze se je izkazal tudi hormon IGF-1, ki se izlo~a v jetrih, in kar je najpomembneje, prehaja krvnomo`gansko bariero. Znano je, da se IGF- 1 izlo~a ob telesnem naporu in da torej telesna dejavnost pospe{uje motori~no okrevanje po kapi. Kar pa `e sodi v zgodbo o “obogatenem okolju”. Od zanimivih predavanj bi na{tel {e predavanje Edvarda Tauba (Univerza v Birminghamu, Alabama, ZDA) o eksperimentalno izkazani uspe{nosti terapije z restrikcijo zdravega uda na podro~ju spinalnih po{kodb, zloma kolka, mo`ganskih po{- kodb, fantomski bole~ini in distoniji zgornjega uda. Omenim naj, da metoda v rehabilitaciji {e vedno velja za nekoliko kontraverzno oz. brez dokazanega ugodnega u~inka, ve~ina {tudij pa je bila opravljena na primatih. Anthony Ward (Rehabilitacijski center “North Staffodshire”, Stoke on Trent, VB) in Michael Barnes (Rehabilitacijski center “Hunters Moor”, VB) znana strokovnjaka na podro~ju spasti~nosti, sta predstavila problem spasti~nosti in prikazala angle{ke izku{nje terapije le-te z butulinom. Podro~je uporabe butulina se je zelo raz{irilo in obsega tudi hiperhidrozo in nihajni po{kodbi vratu pridru`eno bole~ino, da ne omenjam estetske terapije obraznih gub. Poraba se je v 10 letih pove~ala za 40-krat. Ugodni u~inki nove generacije butulina tipa B (“neurobloc”), za katerega je zna~ilna redkej{a tvorba protiteles in s tem ve~ja u~inkovitost (tudi pri bolnikih, ki imajo razvita protitelesa proti tipu “A”) ter ima tudi dalj{e trajanje u~inka, nakazujejo {e {ir{o in predvsem varnej- {o uporabo. Dokazan u~inek na zmanj{anje tonusa mi{ic, zmanj{anje bole~ine, pove~ano samostojnost bolnikov, varnost ter seveda kompatibilnost z drugimi postopki (fizioterapija, mav~enje) opravi~uje pove~anje uporabe butulina. V Angliji so uspeli ustrezno izobraziti medicinske sestre in fizioterapevte, ki ga aplicirajo bolnikom na domu. Maria A. Giambernardino (Univerza v Chietiju, Italija) je opisala model konvergence in facilitacije pri miofascialni bole~ini in preneseni (transferred) bole~ini. V primeru prenesene bole~ine (katere pogostost po mojem mnenju precenjuje) svetuje naslednje zaporedje: identifikacija primarnega vzroka bole~ine - zgodnje kavzalno zdravljenje - terapija bole~ine na primarnem mestu - zdravljenje bole~ine v oddaljenem (prenesenem) podro~ju pa le, ~e je prisotna hiperalgezija na dotik/pritisk. Pred za~etkom seminarja smo obiskali tudi rehabilitacijsko bolni{nico Hogsbo, nekaj kilometrov iz Göteborga. Oddelek je del ve~jega bolni{ni~nega kompleksa, premore 16 postelj, dnevno pa obravnavajo {e kakih 35 ambulantnih bolnikov. Zaposleni so trije zdravniki fiziatri in 16 fizioterapevtov ter prav toliko delovnih terapevtov. Za na{e razmere torej sanjske {tevilke. Po vtisu, ki sem ga dobil ob enournem ogledu, bi dejal to, kar vedno opazim na obisku v tujih centrih - ve~ imajo tistega, kar se da kupiti z denarjem, in imajo vedno lepo pometeno dvori{~e. Kot zaklju~no mnenje bi poudaril, da je bil seminar na visoki ravni, morda nekoliko premalo uporaben za okus klini~nega zdravnika, vsekakor pa je nakazal smernice v obravnavi nevrolo{kih bolnikov in je bil po skandinavsko u~inkovit. Znanost (in {lo je za znanost) je danes o~itno preve~ zahtevna in natan~na, da bi si jo klini~ni zdravniki lahko privo{~ili poleg obse`nega rutinskega dela. Vpra{anje je, ali naj bo zdravnik v ustanovi terciarnega reda predvsem “delavec”, in se bo torej njegov uspeh meril s {tevilom pregledanih in obravnavanih bolnikov, ali naj bo predvsem “raziskovalec”, ~igar uspeh se meri s {tevilom objavljenih ~lankov in predavanj. Izkazalo se je, da je znanost lahko tudi donosna, saj ~e omenjeno {tevilo slu{ateljev pomno`imo z 200 EUR, kot je zna{ala kotizacija, dobimo zaslu`ek organizatorja, ki je znanost “prodal” na simpoziju. Udele`bo na seminarju sta omogo~ila In- {titut RS za rehabilitacijo ter MF - katedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicino. ISIS december 2002

S T R O K O V N A S R E Č A N J A 121 5. evropski epileptolo{ki kongres Du{anka Megli~ Strokovno sre~anje o zdravljenju epilepsij pri otrocih in odraslih, Ljubljana, 12. september 2002 .............................................. Vsako leto za epilepsijo tako v svetu kot v Sloveniji zboli pribli`no 50 ljudi na 100.000 prebivalcev. Njihovo skupno {tevilo pa presega {tevilko 20.000, kar pomeni, da ima epilepsijo pribli`no 1 odstotek vseh prebivalcev. Pri ve~ini bolnikov (75 odstotkov) lahko s protiepilepti~nimi zdravili dose`emo prenehanje napadov. Pri 25 odstotkih bolnikov pa zdravila niso uspe{na, ali pa so uspe{na le v manj{i, za kakovost bolnikovega `ivljenja nezadostni meri. Tako kot v drugih vejah medicine pa smo tudi v epileptologiji pri~e novostim v stroki in zdravljenju, ki jih spoznavamo predvsem na mednarodnih strokovnih sre~anjih in nato prena{amo v prakso tudi pri obravnavanju svojih bolnikov. Leto{nji, peti evropski epileptolo{ki kongres je potekal od 6. do 10. oktobra v Madridu. Predstavljene teme so zajemale skoraj vsa podro~ja epilepsije, vsekakor pa se je bilo glede na {tevilne zanimive mo`nosti te`ko odlo~iti le za eno ob dolo~enem ~asu. Nekaj simpozijev je potekalo `e v nedeljo, ko je ve~ina udele`encev (tudi mi) {ele pripotovala v Madrid. Naslednji dan smo se zjutraj udele`ili glavnega simpozija o epilepsiji v novem tiso~letju pod vodstvom M. Brodieja in Antonia Russija. V prvem predavanju je E. Perucca predstavil razvoj antiepilepti~nih zdravil s poudarkom na bolj racionalnem na~rtovanju le-teh ob vse bolj{em poznavanju patofiziolo{kih mehanizmov konvulzij. Predstavil je tudi vse {ir{o uporabo antiepileptikov pri bipolarnih motnjah, migreni in nevropatski bole~ini. T. Tomson je v predavanju o farmakogenomiki kot enega pomembnih mehanizmov pri posameznikovem odzivu na antiepilepti~na zdravila izpostavil genetske polimorfizme, ki vplivajo na metabolizem zdravil - poznane so `e {tevilne mutacije v genih, ki kodirajo encime citokroma P450, in v genih, ki kodirajo receptorje za zdravila… Z genetskim testiranjem naj bi farmakogenetika v prihodnosti pomagala predvideti, katero zdravilo bo najbolj{e za posameznika in v kak{nem odmerku bo zanj najbolj u~inkovito. Sledila so predavanja o pediatri~nih encefalopatijah, slikovni diagnostiki, predvsem z vidika na~rtovanja kirur{kega zdravljenja epilepsij, nevralni stimulaciji, pri kateri so razen `e ute~ene stimulacije preko vagusnega `ivca predstavili {e globoko stimulacijo mo`ganov (stimulacija anteriornega talamusa in subtalami~nega jedra), pri kateri so elektrode trajno implantirane v mo`gane. Dopoldanski del je zaklju~il P. Boon z genskim in nevroimplantacijskim zdravljenjem epilepsij, ki bi pri{lo v po{tev pri epilepsijah z znano gensko okvaro. Vsako popoldne je bilo mo~ izbirati med raznimi podro~ji epilepsije, za pediatre so bila najbolj vabljiva predavanja, posebej namenjena njim, vsakodnevno so se vrstila predavanja o genetiki epilepsij ter seveda {tevilna predavanja o antiepilepti~nih zdravilih, tako tistih, `e dobro ute~enih v vsakdanji praksi, kot mno`ici tistih, ki si svojo pot {ele utirajo. Posebno mesto med antiepilepiki je na tem kongresu imel valproat, ki je v uporabi `e 35 let. Sanofi-Synthelabo je ob tej obletnici pripravil satelitski simpozij o ve~ kot tridesetletnih izku{njah pri zdravljenju z valproatom. Prof. Brodie je sprva predstavil probleme v vsakodnevnem zdravljenju epilepsij, kjer moramo med vsemi razpolo`ljivimi antiepileptiki izbrati enega ali ve~ v kombinaciji, ki najbolj ustrezajo vsakemu bolniku posebej. Predstavil je rezultate raziskav, v katerih sta pri novodiagnosticiranih bolnikih s parcialnimi in toni~no-kloni~nimi napadi najbolj{i u~inek dosegla valproat in lamotrigin. Sociologinja Ann Jacoby je predstavila {e vedno pogosta nerazumevanja in neinformiranost javnosti glede epilepsije, prof. Perucca pa je nadaljeval s farmakolo{ko temo farmakodinamskih interakcij pri zdravljenju epilepsije. ^eprav dana{nje znanje o delovanju antiepileptikov na molekularni ravni {e ne dopu{~a popolnoma mehanisti~nega pristopa k prepoznavi u~inkovitih kombinacij le-teh, pa so dosedaj opravljene raziskave pokazale, da imajo tisti s potencialno komplementarnimi mehanizmi v kombinaciji aditiven oziroma sinergisti~ni u~inek brez pove~ane nevrotoksi~nosti. Kot primer u~inkovitih kombinacij sta bili navedeni kombinacija valproata z etosukcimidom pri zdravljenju refraktarnih absenc in valproata z lamotriginom za zdravljenje {tevilnih refraktarnih epilepsij. Simpozij je zaklju~il prof. Baulac z vizijo valproata za naslednjih 35 let, v katerih naj bi valproat kljub natan~nemu prepoznavanju genetskih okvar pri epilepti~nih sindromih ostal s svojim {irokospektralnim delovanjem eden od vodilnih antiepileptikov. Med kongresom je bila predstavljena tudi oblika valproata s po~asnim spro{~anjem, pri kateri zado{~a jemanje zdravila enkrat na dan, kar je za bolnike veliko enostavneje in vsekakor predstavlja velik korak naprej. S to obliko valproata smo se `e v septembru seznanili tudi na strokovnem sre~anju v Ljubljani, na katerem nam ga je predstavilo podjetje Sanofi-Synthelabo - Lek. Od pomladi letos je namre~ valproat s podalj{anim spro{~anjem (Depakine Chrono) na voljo tudi slovenskim zdravnikom in bolnikom. Madridski kongres je resni~no nudil {iroko znanje o epilepsijah, ki ga v vsakodnevnem delu {e kako potrebujemo. Vsega, kar smo se nau~ili, ni mogo~e prenesti v nekaj stavkov, vsekakor pa bomo to znanje s pridom uporabili. Za dobro vzdu{je pa so k na- {emu bivanju v [paniji prispevali seveda ~ari Madrida, za~injeni s {panskim temperamentom. december 2002 ISIS

S T R O K O V N A S R E Č A N J A<br />

121<br />

5. evropski epileptolo{ki kongres<br />

Du{anka Megli~<br />

Strokovno sre~anje o zdravljenju epilepsij<br />

pri otrocih in odraslih, Ljubljana,<br />

12. september 2002<br />

..............................................<br />

Vsako leto za epilepsijo tako v svetu kot<br />

v Sloveniji zboli pribli`no 50 ljudi na<br />

100.000 prebivalcev. Njihovo skupno<br />

{tevilo pa presega {tevilko 20.000, kar pomeni,<br />

da ima epilepsijo pribli`no 1 odstotek<br />

vseh prebivalcev. Pri ve~ini bolnikov (75<br />

odstotkov) lahko s protiepilepti~nimi zdravili<br />

dose`emo prenehanje napadov. Pri 25<br />

odstotkih bolnikov pa zdravila niso uspe{na,<br />

ali pa so uspe{na le v manj{i, za kakovost bolnikovega<br />

`ivljenja nezadostni meri.<br />

Tako kot v drugih vejah medicine pa smo<br />

tudi v epileptologiji pri~e novostim v stroki<br />

in zdravljenju, ki jih spoznavamo predvsem<br />

na mednarodnih strokovnih sre~anjih in<br />

nato prena{amo v prakso tudi pri obravnavanju<br />

svojih bolnikov.<br />

Leto{nji, peti evropski epileptolo{ki kongres<br />

je potekal od 6. do 10. oktobra v Madridu.<br />

Predstavljene teme so zajemale skoraj vsa<br />

podro~ja epilepsije, vsekakor pa se je bilo glede<br />

na {tevilne zanimive mo`nosti te`ko odlo~iti<br />

le za eno ob dolo~enem ~asu.<br />

Nekaj simpozijev je potekalo `e v nedeljo,<br />

ko je ve~ina udele`encev (tudi mi) {ele<br />

pripotovala v Madrid. Naslednji dan smo se<br />

zjutraj udele`ili glavnega simpozija o epilepsiji<br />

v novem tiso~letju pod vodstvom M. Brodieja<br />

in Antonia Russija. V prvem predavanju<br />

je E. Perucca predstavil razvoj antiepilepti~nih<br />

zdravil s poudarkom na bolj racionalnem<br />

na~rtovanju le-teh ob vse bolj{em<br />

poznavanju patofiziolo{kih mehanizmov<br />

konvulzij. Predstavil je tudi vse {ir{o uporabo<br />

antiepileptikov pri bipolarnih motnjah,<br />

migreni in nevropatski bole~ini. T. Tomson<br />

je v predavanju o farmakogenomiki kot enega<br />

pomembnih mehanizmov pri posameznikovem<br />

odzivu na antiepilepti~na zdravila<br />

izpostavil genetske polimorfizme, ki vplivajo<br />

na metabolizem zdravil - poznane so<br />

`e {tevilne mutacije v genih, ki kodirajo encime<br />

citokroma P450, in v genih, ki kodirajo<br />

receptorje za zdravila… Z genetskim testiranjem<br />

naj bi farmakogenetika v prihodnosti<br />

pomagala predvideti, katero zdravilo<br />

bo najbolj{e za posameznika in v kak{nem<br />

odmerku bo zanj najbolj u~inkovito. Sledila<br />

so predavanja o pediatri~nih encefalopatijah,<br />

slikovni diagnostiki, predvsem z vidika<br />

na~rtovanja kirur{kega zdravljenja epilepsij,<br />

nevralni stimulaciji, pri kateri so razen<br />

`e ute~ene stimulacije preko vagusnega<br />

`ivca predstavili {e globoko stimulacijo mo`ganov<br />

(stimulacija anteriornega talamusa in<br />

subtalami~nega jedra), pri kateri so elektrode<br />

trajno implantirane v mo`gane. Dopoldanski<br />

del je zaklju~il P. Boon z genskim in<br />

nevroimplantacijskim zdravljenjem epilepsij,<br />

ki bi pri{lo v po{tev pri epilepsijah z znano<br />

gensko okvaro.<br />

Vsako popoldne je bilo mo~ izbirati med<br />

raznimi podro~ji epilepsije, za pediatre so<br />

bila najbolj vabljiva predavanja, posebej namenjena<br />

njim, vsakodnevno so se vrstila predavanja<br />

o genetiki epilepsij ter seveda {tevilna<br />

predavanja o antiepilepti~nih zdravilih,<br />

tako tistih, `e dobro ute~enih v vsakdanji<br />

praksi, kot mno`ici tistih, ki si svojo pot<br />

{ele utirajo.<br />

Posebno mesto med antiepilepiki je na<br />

tem kongresu imel valproat, ki je v uporabi<br />

`e 35 let. Sanofi-Synthelabo je ob tej obletnici<br />

pripravil satelitski simpozij o ve~ kot tridesetletnih<br />

izku{njah pri zdravljenju z valproatom.<br />

Prof. Brodie je sprva predstavil<br />

probleme v vsakodnevnem zdravljenju epilepsij,<br />

kjer moramo med vsemi razpolo`ljivimi<br />

antiepileptiki izbrati enega ali ve~ v<br />

kombinaciji, ki najbolj ustrezajo vsakemu<br />

bolniku posebej. Predstavil je rezultate raziskav,<br />

v katerih sta pri novodiagnosticiranih<br />

bolnikih s parcialnimi in toni~no-kloni~nimi<br />

napadi najbolj{i u~inek dosegla valproat<br />

in lamotrigin. Sociologinja Ann Jacoby<br />

je predstavila {e vedno pogosta nerazumevanja<br />

in neinformiranost javnosti glede epilepsije,<br />

prof. Perucca pa je nadaljeval s farmakolo{ko<br />

temo farmakodinamskih interakcij<br />

pri zdravljenju epilepsije. ^eprav dana{nje<br />

znanje o delovanju antiepileptikov na<br />

molekularni ravni {e ne dopu{~a popolnoma<br />

mehanisti~nega pristopa k prepoznavi<br />

u~inkovitih kombinacij le-teh, pa so dosedaj<br />

opravljene raziskave pokazale, da imajo<br />

tisti s potencialno komplementarnimi mehanizmi<br />

v kombinaciji aditiven oziroma sinergisti~ni<br />

u~inek brez pove~ane nevrotoksi~nosti.<br />

Kot primer u~inkovitih kombinacij<br />

sta bili navedeni kombinacija valproata z<br />

etosukcimidom pri zdravljenju refraktarnih<br />

absenc in valproata z lamotriginom za<br />

zdravljenje {tevilnih refraktarnih epilepsij.<br />

Simpozij je zaklju~il prof. Baulac z vizijo valproata<br />

za naslednjih 35 let, v katerih naj bi<br />

valproat kljub natan~nemu prepoznavanju<br />

genetskih okvar pri epilepti~nih sindromih<br />

ostal s svojim {irokospektralnim delovanjem<br />

eden od vodilnih antiepileptikov. Med kongresom<br />

je bila predstavljena tudi oblika valproata<br />

s po~asnim spro{~anjem, pri kateri<br />

zado{~a jemanje zdravila enkrat na dan, kar<br />

je za bolnike veliko enostavneje in vsekakor<br />

predstavlja velik korak naprej.<br />

S to obliko valproata smo se `e v septembru<br />

seznanili tudi na strokovnem sre~anju v<br />

Ljubljani, na katerem nam ga je predstavilo<br />

podjetje Sanofi-Synthelabo - Lek. Od pomladi<br />

letos je namre~ valproat s podalj{anim<br />

spro{~anjem (Depakine Chrono) na voljo<br />

tudi slovenskim zdravnikom in bolnikom.<br />

Madridski kongres je resni~no nudil {iroko<br />

znanje o epilepsijah, ki ga v vsakodnevnem<br />

delu {e kako potrebujemo. Vsega, kar<br />

smo se nau~ili, ni mogo~e prenesti v nekaj<br />

stavkov, vsekakor pa bomo to znanje s pridom<br />

uporabili. Za dobro vzdu{je pa so k na-<br />

{emu bivanju v [paniji prispevali seveda ~ari<br />

Madrida, za~injeni s {panskim temperamentom.<br />

<br />

december 2002 ISIS

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!