glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

S T R O K O V N A S R E Č A N J A
121
5. evropski epileptolo{ki kongres
Du{anka Megli~
Strokovno sre~anje o zdravljenju epilepsij
pri otrocih in odraslih, Ljubljana,
12. september 2002
..............................................
Vsako leto za epilepsijo tako v svetu kot
v Sloveniji zboli pribli`no 50 ljudi na
100.000 prebivalcev. Njihovo skupno
{tevilo pa presega {tevilko 20.000, kar pomeni,
da ima epilepsijo pribli`no 1 odstotek
vseh prebivalcev. Pri ve~ini bolnikov (75
odstotkov) lahko s protiepilepti~nimi zdravili
dose`emo prenehanje napadov. Pri 25
odstotkih bolnikov pa zdravila niso uspe{na,
ali pa so uspe{na le v manj{i, za kakovost bolnikovega
`ivljenja nezadostni meri.
Tako kot v drugih vejah medicine pa smo
tudi v epileptologiji pri~e novostim v stroki
in zdravljenju, ki jih spoznavamo predvsem
na mednarodnih strokovnih sre~anjih in
nato prena{amo v prakso tudi pri obravnavanju
svojih bolnikov.
Leto{nji, peti evropski epileptolo{ki kongres
je potekal od 6. do 10. oktobra v Madridu.
Predstavljene teme so zajemale skoraj vsa
podro~ja epilepsije, vsekakor pa se je bilo glede
na {tevilne zanimive mo`nosti te`ko odlo~iti
le za eno ob dolo~enem ~asu.
Nekaj simpozijev je potekalo `e v nedeljo,
ko je ve~ina udele`encev (tudi mi) {ele
pripotovala v Madrid. Naslednji dan smo se
zjutraj udele`ili glavnega simpozija o epilepsiji
v novem tiso~letju pod vodstvom M. Brodieja
in Antonia Russija. V prvem predavanju
je E. Perucca predstavil razvoj antiepilepti~nih
zdravil s poudarkom na bolj racionalnem
na~rtovanju le-teh ob vse bolj{em
poznavanju patofiziolo{kih mehanizmov
konvulzij. Predstavil je tudi vse {ir{o uporabo
antiepileptikov pri bipolarnih motnjah,
migreni in nevropatski bole~ini. T. Tomson
je v predavanju o farmakogenomiki kot enega
pomembnih mehanizmov pri posameznikovem
odzivu na antiepilepti~na zdravila
izpostavil genetske polimorfizme, ki vplivajo
na metabolizem zdravil - poznane so
`e {tevilne mutacije v genih, ki kodirajo encime
citokroma P450, in v genih, ki kodirajo
receptorje za zdravila… Z genetskim testiranjem
naj bi farmakogenetika v prihodnosti
pomagala predvideti, katero zdravilo
bo najbolj{e za posameznika in v kak{nem
odmerku bo zanj najbolj u~inkovito. Sledila
so predavanja o pediatri~nih encefalopatijah,
slikovni diagnostiki, predvsem z vidika
na~rtovanja kirur{kega zdravljenja epilepsij,
nevralni stimulaciji, pri kateri so razen
`e ute~ene stimulacije preko vagusnega
`ivca predstavili {e globoko stimulacijo mo`ganov
(stimulacija anteriornega talamusa in
subtalami~nega jedra), pri kateri so elektrode
trajno implantirane v mo`gane. Dopoldanski
del je zaklju~il P. Boon z genskim in
nevroimplantacijskim zdravljenjem epilepsij,
ki bi pri{lo v po{tev pri epilepsijah z znano
gensko okvaro.
Vsako popoldne je bilo mo~ izbirati med
raznimi podro~ji epilepsije, za pediatre so
bila najbolj vabljiva predavanja, posebej namenjena
njim, vsakodnevno so se vrstila predavanja
o genetiki epilepsij ter seveda {tevilna
predavanja o antiepilepti~nih zdravilih,
tako tistih, `e dobro ute~enih v vsakdanji
praksi, kot mno`ici tistih, ki si svojo pot
{ele utirajo.
Posebno mesto med antiepilepiki je na
tem kongresu imel valproat, ki je v uporabi
`e 35 let. Sanofi-Synthelabo je ob tej obletnici
pripravil satelitski simpozij o ve~ kot tridesetletnih
izku{njah pri zdravljenju z valproatom.
Prof. Brodie je sprva predstavil
probleme v vsakodnevnem zdravljenju epilepsij,
kjer moramo med vsemi razpolo`ljivimi
antiepileptiki izbrati enega ali ve~ v
kombinaciji, ki najbolj ustrezajo vsakemu
bolniku posebej. Predstavil je rezultate raziskav,
v katerih sta pri novodiagnosticiranih
bolnikih s parcialnimi in toni~no-kloni~nimi
napadi najbolj{i u~inek dosegla valproat
in lamotrigin. Sociologinja Ann Jacoby
je predstavila {e vedno pogosta nerazumevanja
in neinformiranost javnosti glede epilepsije,
prof. Perucca pa je nadaljeval s farmakolo{ko
temo farmakodinamskih interakcij
pri zdravljenju epilepsije. ^eprav dana{nje
znanje o delovanju antiepileptikov na
molekularni ravni {e ne dopu{~a popolnoma
mehanisti~nega pristopa k prepoznavi
u~inkovitih kombinacij le-teh, pa so dosedaj
opravljene raziskave pokazale, da imajo
tisti s potencialno komplementarnimi mehanizmi
v kombinaciji aditiven oziroma sinergisti~ni
u~inek brez pove~ane nevrotoksi~nosti.
Kot primer u~inkovitih kombinacij
sta bili navedeni kombinacija valproata z
etosukcimidom pri zdravljenju refraktarnih
absenc in valproata z lamotriginom za
zdravljenje {tevilnih refraktarnih epilepsij.
Simpozij je zaklju~il prof. Baulac z vizijo valproata
za naslednjih 35 let, v katerih naj bi
valproat kljub natan~nemu prepoznavanju
genetskih okvar pri epilepti~nih sindromih
ostal s svojim {irokospektralnim delovanjem
eden od vodilnih antiepileptikov. Med kongresom
je bila predstavljena tudi oblika valproata
s po~asnim spro{~anjem, pri kateri
zado{~a jemanje zdravila enkrat na dan, kar
je za bolnike veliko enostavneje in vsekakor
predstavlja velik korak naprej.
S to obliko valproata smo se `e v septembru
seznanili tudi na strokovnem sre~anju v
Ljubljani, na katerem nam ga je predstavilo
podjetje Sanofi-Synthelabo - Lek. Od pomladi
letos je namre~ valproat s podalj{anim
spro{~anjem (Depakine Chrono) na voljo
tudi slovenskim zdravnikom in bolnikom.
Madridski kongres je resni~no nudil {iroko
znanje o epilepsijah, ki ga v vsakodnevnem
delu {e kako potrebujemo. Vsega, kar
smo se nau~ili, ni mogo~e prenesti v nekaj
stavkov, vsekakor pa bomo to znanje s pridom
uporabili. Za dobro vzdu{je pa so k na-
{emu bivanju v [paniji prispevali seveda ~ari
Madrida, za~injeni s {panskim temperamentom.
december 2002 ISIS