glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
118 S T R O K O V N A S R E Č A N J A dro~ja somatosenzornega korteksa drugega dela telesa v podro~je manjkajo~ega uda - tipi~no se podro~je obraza prenese v podro~je za manjkajo~o roko. Dokazana je pozitivna korelacija med jakostjo bole~ine (merjeno z VAS) in premikom podro~ja (merjeno v mm). [tudija u~inka aplikacije proteze za zgornji ud je pokazala, da odtegnitev proteze po amputaciji zgornjega uda (brez aplikacije) povzro~i premik 4,6 mm v somatosenzornem podro~ju, aplikacija navadne kozmetske proteze pribli`no enak premik (4,8 mm), aplikacija mioelektri~ne proteze pa le premik 0,3 mm. Kot u~inkovit farmakolo{ki dejavnik, ki prepre~uje omenjeno ne`eleno reorganizacijo korteksa, je bil omenjen novi antagonist NMDA memantin. Wolf Dieter Heiss je na modelu afazije zelo zanimivo predstavil uporabnost funkcionalne MRI. V primeru afazije po CVI (pogostost od 65 do 80 odstotkov, od tega trajna v 10 odstotkih) pride do postopne reaktivacije centrov v ipsilateralni hemisferi. Po frontalnem in/ali subkortikalnem CVI tako pride do uspe{ne aktivacije levega temporalnega girusa in dobrega popravljanja afazije, medtem ko po temporalnem CVI pride le do reaktivacije Brocovega podro~ja, kar pa ni tako u~inkovito. Kot u~inkovito zdravilo za izbolj{anje afazije je bil predstavljen piracetam, ki je v trajanju 6 tednov, z za~etkom 8 dni po CVI, statisti~no zna~ilno izbolj{al reaktivacijo levih temporalnih in Brocovih podro~ij. To se je pokazalo kot izbolj{ana semanti~na in sintakti~na struktura govora ter izbolj{ana sposobnost branja, pisanja in razumevanja. Ob tem ni imel ve~jih stranskih u~inkov kot placebo. Motori~no okrevanje po mo`ganski kapi naj bi bilo odvisno od periinfarktne kortikalne organizacije, razvoja in uporabe novih povezav v ipsilateralni hemisferi (inrahemisferna kompenzacija) in kolateralnih povezav v kontralateralni hemisferi (interhemisferna kompenzacija) in/ali vzpostavitvi popolnoma novih povezav. Kar je klini~no pomembno, je to, da ob popolnem uni- ~enju temporalnega podro~ja terapija govora ne bo uspe{na. Peter Eriksson (In{titut za klini~ne nevroznanosti, Univerza v Göteborgu) je predstavil prednost izvornih somatskih (neembrionalnih) celic: hitro in preprosto reproduktabilne (kri, ko`a, C@S) imajo visok potencial delitve, ni eti~nih zadr`kov gojenja. Predvsem celice C@S, konkretno girus dentatusa v hipokampusu, so eksperimentanlo izkazale nevrogenezo “in situ” oz. v poinfarktnem podro~ju mo`ganov podgan. Kot dober induktor nevrogeneze se je izkazal tudi hormon IGF-1, ki se izlo~a v jetrih, in kar je najpomembneje, prehaja krvnomo`gansko bariero. Znano je, da se IGF- 1 izlo~a ob telesnem naporu in da torej telesna dejavnost pospe{uje motori~no okrevanje po kapi. Kar pa `e sodi v zgodbo o “obogatenem okolju”. Od zanimivih predavanj bi na{tel {e predavanje Edvarda Tauba (Univerza v Birminghamu, Alabama, ZDA) o eksperimentalno izkazani uspe{nosti terapije z restrikcijo zdravega uda na podro~ju spinalnih po{kodb, zloma kolka, mo`ganskih po{- kodb, fantomski bole~ini in distoniji zgornjega uda. Omenim naj, da metoda v rehabilitaciji {e vedno velja za nekoliko kontraverzno oz. brez dokazanega ugodnega u~inka, ve~ina {tudij pa je bila opravljena na primatih. Anthony Ward (Rehabilitacijski center “North Staffodshire”, Stoke on Trent, VB) in Michael Barnes (Rehabilitacijski center “Hunters Moor”, VB) znana strokovnjaka na podro~ju spasti~nosti, sta predstavila problem spasti~nosti in prikazala angle{ke izku{nje terapije le-te z butulinom. Podro~je uporabe butulina se je zelo raz{irilo in obsega tudi hiperhidrozo in nihajni po{kodbi vratu pridru`eno bole~ino, da ne omenjam estetske terapije obraznih gub. Poraba se je v 10 letih pove~ala za 40-krat. Ugodni u~inki nove generacije butulina tipa B (“neurobloc”), za katerega je zna~ilna redkej{a tvorba protiteles in s tem ve~ja u~inkovitost (tudi pri bolnikih, ki imajo razvita protitelesa proti tipu “A”) ter ima tudi dalj{e trajanje u~inka, nakazujejo {e {ir{o in predvsem varnej- {o uporabo. Dokazan u~inek na zmanj{anje tonusa mi{ic, zmanj{anje bole~ine, pove~ano samostojnost bolnikov, varnost ter seveda kompatibilnost z drugimi postopki (fizioterapija, mav~enje) opravi~uje pove~anje uporabe butulina. V Angliji so uspeli ustrezno izobraziti medicinske sestre in fizioterapevte, ki ga aplicirajo bolnikom na domu. Maria A. Giambernardino (Univerza v Chietiju, Italija) je opisala model konvergence in facilitacije pri miofascialni bole~ini in preneseni (transferred) bole~ini. V primeru prenesene bole~ine (katere pogostost po mojem mnenju precenjuje) svetuje naslednje zaporedje: identifikacija primarnega vzroka bole~ine - zgodnje kavzalno zdravljenje - terapija bole~ine na primarnem mestu - zdravljenje bole~ine v oddaljenem (prenesenem) podro~ju pa le, ~e je prisotna hiperalgezija na dotik/pritisk. Pred za~etkom seminarja smo obiskali tudi rehabilitacijsko bolni{nico Hogsbo, nekaj kilometrov iz Göteborga. Oddelek je del ve~jega bolni{ni~nega kompleksa, premore 16 postelj, dnevno pa obravnavajo {e kakih 35 ambulantnih bolnikov. Zaposleni so trije zdravniki fiziatri in 16 fizioterapevtov ter prav toliko delovnih terapevtov. Za na{e razmere torej sanjske {tevilke. Po vtisu, ki sem ga dobil ob enournem ogledu, bi dejal to, kar vedno opazim na obisku v tujih centrih - ve~ imajo tistega, kar se da kupiti z denarjem, in imajo vedno lepo pometeno dvori{~e. Kot zaklju~no mnenje bi poudaril, da je bil seminar na visoki ravni, morda nekoliko premalo uporaben za okus klini~nega zdravnika, vsekakor pa je nakazal smernice v obravnavi nevrolo{kih bolnikov in je bil po skandinavsko u~inkovit. Znanost (in {lo je za znanost) je danes o~itno preve~ zahtevna in natan~na, da bi si jo klini~ni zdravniki lahko privo{~ili poleg obse`nega rutinskega dela. Vpra{anje je, ali naj bo zdravnik v ustanovi terciarnega reda predvsem “delavec”, in se bo torej njegov uspeh meril s {tevilom pregledanih in obravnavanih bolnikov, ali naj bo predvsem “raziskovalec”, ~igar uspeh se meri s {tevilom objavljenih ~lankov in predavanj. Izkazalo se je, da je znanost lahko tudi donosna, saj ~e omenjeno {tevilo slu{ateljev pomno`imo z 200 EUR, kot je zna{ala kotizacija, dobimo zaslu`ek organizatorja, ki je znanost “prodal” na simpoziju. Udele`bo na seminarju sta omogo~ila In- {titut RS za rehabilitacijo ter MF - katedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicino. ISIS december 2002
S T R O K O V N A S R E Č A N J A 121 5. evropski epileptolo{ki kongres Du{anka Megli~ Strokovno sre~anje o zdravljenju epilepsij pri otrocih in odraslih, Ljubljana, 12. september 2002 .............................................. Vsako leto za epilepsijo tako v svetu kot v Sloveniji zboli pribli`no 50 ljudi na 100.000 prebivalcev. Njihovo skupno {tevilo pa presega {tevilko 20.000, kar pomeni, da ima epilepsijo pribli`no 1 odstotek vseh prebivalcev. Pri ve~ini bolnikov (75 odstotkov) lahko s protiepilepti~nimi zdravili dose`emo prenehanje napadov. Pri 25 odstotkih bolnikov pa zdravila niso uspe{na, ali pa so uspe{na le v manj{i, za kakovost bolnikovega `ivljenja nezadostni meri. Tako kot v drugih vejah medicine pa smo tudi v epileptologiji pri~e novostim v stroki in zdravljenju, ki jih spoznavamo predvsem na mednarodnih strokovnih sre~anjih in nato prena{amo v prakso tudi pri obravnavanju svojih bolnikov. Leto{nji, peti evropski epileptolo{ki kongres je potekal od 6. do 10. oktobra v Madridu. Predstavljene teme so zajemale skoraj vsa podro~ja epilepsije, vsekakor pa se je bilo glede na {tevilne zanimive mo`nosti te`ko odlo~iti le za eno ob dolo~enem ~asu. Nekaj simpozijev je potekalo `e v nedeljo, ko je ve~ina udele`encev (tudi mi) {ele pripotovala v Madrid. Naslednji dan smo se zjutraj udele`ili glavnega simpozija o epilepsiji v novem tiso~letju pod vodstvom M. Brodieja in Antonia Russija. V prvem predavanju je E. Perucca predstavil razvoj antiepilepti~nih zdravil s poudarkom na bolj racionalnem na~rtovanju le-teh ob vse bolj{em poznavanju patofiziolo{kih mehanizmov konvulzij. Predstavil je tudi vse {ir{o uporabo antiepileptikov pri bipolarnih motnjah, migreni in nevropatski bole~ini. T. Tomson je v predavanju o farmakogenomiki kot enega pomembnih mehanizmov pri posameznikovem odzivu na antiepilepti~na zdravila izpostavil genetske polimorfizme, ki vplivajo na metabolizem zdravil - poznane so `e {tevilne mutacije v genih, ki kodirajo encime citokroma P450, in v genih, ki kodirajo receptorje za zdravila… Z genetskim testiranjem naj bi farmakogenetika v prihodnosti pomagala predvideti, katero zdravilo bo najbolj{e za posameznika in v kak{nem odmerku bo zanj najbolj u~inkovito. Sledila so predavanja o pediatri~nih encefalopatijah, slikovni diagnostiki, predvsem z vidika na~rtovanja kirur{kega zdravljenja epilepsij, nevralni stimulaciji, pri kateri so razen `e ute~ene stimulacije preko vagusnega `ivca predstavili {e globoko stimulacijo mo`ganov (stimulacija anteriornega talamusa in subtalami~nega jedra), pri kateri so elektrode trajno implantirane v mo`gane. Dopoldanski del je zaklju~il P. Boon z genskim in nevroimplantacijskim zdravljenjem epilepsij, ki bi pri{lo v po{tev pri epilepsijah z znano gensko okvaro. Vsako popoldne je bilo mo~ izbirati med raznimi podro~ji epilepsije, za pediatre so bila najbolj vabljiva predavanja, posebej namenjena njim, vsakodnevno so se vrstila predavanja o genetiki epilepsij ter seveda {tevilna predavanja o antiepilepti~nih zdravilih, tako tistih, `e dobro ute~enih v vsakdanji praksi, kot mno`ici tistih, ki si svojo pot {ele utirajo. Posebno mesto med antiepilepiki je na tem kongresu imel valproat, ki je v uporabi `e 35 let. Sanofi-Synthelabo je ob tej obletnici pripravil satelitski simpozij o ve~ kot tridesetletnih izku{njah pri zdravljenju z valproatom. Prof. Brodie je sprva predstavil probleme v vsakodnevnem zdravljenju epilepsij, kjer moramo med vsemi razpolo`ljivimi antiepileptiki izbrati enega ali ve~ v kombinaciji, ki najbolj ustrezajo vsakemu bolniku posebej. Predstavil je rezultate raziskav, v katerih sta pri novodiagnosticiranih bolnikih s parcialnimi in toni~no-kloni~nimi napadi najbolj{i u~inek dosegla valproat in lamotrigin. Sociologinja Ann Jacoby je predstavila {e vedno pogosta nerazumevanja in neinformiranost javnosti glede epilepsije, prof. Perucca pa je nadaljeval s farmakolo{ko temo farmakodinamskih interakcij pri zdravljenju epilepsije. ^eprav dana{nje znanje o delovanju antiepileptikov na molekularni ravni {e ne dopu{~a popolnoma mehanisti~nega pristopa k prepoznavi u~inkovitih kombinacij le-teh, pa so dosedaj opravljene raziskave pokazale, da imajo tisti s potencialno komplementarnimi mehanizmi v kombinaciji aditiven oziroma sinergisti~ni u~inek brez pove~ane nevrotoksi~nosti. Kot primer u~inkovitih kombinacij sta bili navedeni kombinacija valproata z etosukcimidom pri zdravljenju refraktarnih absenc in valproata z lamotriginom za zdravljenje {tevilnih refraktarnih epilepsij. Simpozij je zaklju~il prof. Baulac z vizijo valproata za naslednjih 35 let, v katerih naj bi valproat kljub natan~nemu prepoznavanju genetskih okvar pri epilepti~nih sindromih ostal s svojim {irokospektralnim delovanjem eden od vodilnih antiepileptikov. Med kongresom je bila predstavljena tudi oblika valproata s po~asnim spro{~anjem, pri kateri zado{~a jemanje zdravila enkrat na dan, kar je za bolnike veliko enostavneje in vsekakor predstavlja velik korak naprej. S to obliko valproata smo se `e v septembru seznanili tudi na strokovnem sre~anju v Ljubljani, na katerem nam ga je predstavilo podjetje Sanofi-Synthelabo - Lek. Od pomladi letos je namre~ valproat s podalj{anim spro{~anjem (Depakine Chrono) na voljo tudi slovenskim zdravnikom in bolnikom. Madridski kongres je resni~no nudil {iroko znanje o epilepsijah, ki ga v vsakodnevnem delu {e kako potrebujemo. Vsega, kar smo se nau~ili, ni mogo~e prenesti v nekaj stavkov, vsekakor pa bomo to znanje s pridom uporabili. Za dobro vzdu{je pa so k na- {emu bivanju v [paniji prispevali seveda ~ari Madrida, za~injeni s {panskim temperamentom. december 2002 ISIS
- Page 45 and 46: 60 Z A N I M I V O krament, cerkven
- Page 47 and 48: 62 Z A N I M I V O Detomor v veljav
- Page 49 and 50: 64 Z A N I M I V O no in izvedencu
- Page 51 and 52: 67 Z A N I M I V O Ves ta ~as je ra
- Page 53 and 54: 71 P R O G R A M I S T R O K O V N
- Page 55 and 56: 73 P R O G R A M I S T R O K O V N
- Page 57 and 58: 75 P R O G R A M I S T R O K O V N
- Page 59 and 60: 77 P R O G R A M I S T R O K O V N
- Page 61 and 62: 79 P R O G R A M I S T R O K O V N
- Page 63 and 64: 81 P R O G R A M I S T R O K O V N
- Page 65 and 66: 83 D E L O V N A M E S T A Javni za
- Page 67 and 68: 85 O G L A S I MEDICINSKA FAKULTETA
- Page 69 and 70: 88 DELO ZBORNICE Zapisniki IO ZZS Z
- Page 71 and 72: 90 D E L O Z B O R N I C E Zapisnik
- Page 73 and 74: 92 D E L O Z B O R N I C E K 1. to~
- Page 75 and 76: 94 D E L O Z B O R N I C E Novi zak
- Page 77 and 78: 96 D E L O Z B O R N I C E Errata c
- Page 79 and 80: 98 OBVESTILA Dopis Ministrstva za z
- Page 81 and 82: 100 S T R O K O V N A S R E Č A N
- Page 83 and 84: 102 S T R O K O V N A S R E Č A N
- Page 85 and 86: 104 S T R O K O V N A S R E Č A N
- Page 87 and 88: 106 S T R O K O V N A S R E Č A N
- Page 89 and 90: 108 S T R O K O V N A S R E Č A N
- Page 91 and 92: 110 S T R O K O V N A S R E Č A N
- Page 93 and 94: S T R O K O V N A S R E Č A N J A
- Page 95: S T R O K O V N A S R E Č A N J A
- Page 99 and 100: S T R O K O V N A S R E Č A N J A
- Page 101 and 102: RECENZIJA 125 Slovenski medicinski
- Page 103 and 104: TAKO MISLIMO 127 Za~etek slovenske
- Page 105 and 106: N O V E P U B L I K A C I J E 129 K
- Page 107 and 108: 131 Z D R A V N I K I V P R O S T E
- Page 109 and 110: 133 Z D R A V N I K I V P R O S T E
- Page 111 and 112: Z D R A V N I K I V P R O S T E M
- Page 113 and 114: 137 S K N J I Ž N E P O L I C E go
- Page 115 and 116: 139 P E R S O N A L I A Prim. izr.
- Page 117 and 118: 142 Datum Pri~etek Kraj Tema [tevil
- Page 119 and 120: 144 Datum Pri~etek Kraj Tema [tevil
- Page 121 and 122: 146 Datum Pri~etek Kraj Tema [tevil
- Page 123 and 124: 148 Datum Pri~etek Kraj Tema [tevil
- Page 125 and 126: 150 Uredni{tvu revije Isis Dalmatin
- Page 127 and 128: Navodila avtorjem Rok za oddajo vse
S T R O K O V N A S R E Č A N J A<br />
121<br />
5. evropski epileptolo{ki kongres<br />
Du{anka Megli~<br />
Strokovno sre~anje o zdravljenju epilepsij<br />
pri otrocih in odraslih, Ljubljana,<br />
12. september 2002<br />
..............................................<br />
Vsako leto za epilepsijo tako v svetu kot<br />
v Sloveniji zboli pribli`no 50 ljudi na<br />
100.000 prebivalcev. Njihovo skupno<br />
{tevilo pa presega {tevilko 20.000, kar pomeni,<br />
da ima epilepsijo pribli`no 1 odstotek<br />
vseh prebivalcev. Pri ve~ini bolnikov (75<br />
odstotkov) lahko s protiepilepti~nimi zdravili<br />
dose`emo prenehanje napadov. Pri 25<br />
odstotkih bolnikov pa zdravila niso uspe{na,<br />
ali pa so uspe{na le v manj{i, za kakovost bolnikovega<br />
`ivljenja nezadostni meri.<br />
Tako kot v drugih vejah medicine pa smo<br />
tudi v epileptologiji pri~e novostim v stroki<br />
in zdravljenju, ki jih spoznavamo predvsem<br />
na mednarodnih strokovnih sre~anjih in<br />
nato prena{amo v prakso tudi pri obravnavanju<br />
svojih bolnikov.<br />
Leto{nji, peti evropski epileptolo{ki kongres<br />
je potekal od 6. do 10. oktobra v Madridu.<br />
Predstavljene teme so zajemale skoraj vsa<br />
podro~ja epilepsije, vsekakor pa se je bilo glede<br />
na {tevilne zanimive mo`nosti te`ko odlo~iti<br />
le za eno ob dolo~enem ~asu.<br />
Nekaj simpozijev je potekalo `e v nedeljo,<br />
ko je ve~ina udele`encev (tudi mi) {ele<br />
pripotovala v Madrid. Naslednji dan smo se<br />
zjutraj udele`ili glavnega simpozija o epilepsiji<br />
v novem tiso~letju pod vodstvom M. Brodieja<br />
in Antonia Russija. V prvem predavanju<br />
je E. Perucca predstavil razvoj antiepilepti~nih<br />
zdravil s poudarkom na bolj racionalnem<br />
na~rtovanju le-teh ob vse bolj{em<br />
poznavanju patofiziolo{kih mehanizmov<br />
konvulzij. Predstavil je tudi vse {ir{o uporabo<br />
antiepileptikov pri bipolarnih motnjah,<br />
migreni in nevropatski bole~ini. T. Tomson<br />
je v predavanju o farmakogenomiki kot enega<br />
pomembnih mehanizmov pri posameznikovem<br />
odzivu na antiepilepti~na zdravila<br />
izpostavil genetske polimorfizme, ki vplivajo<br />
na metabolizem zdravil - poznane so<br />
`e {tevilne mutacije v genih, ki kodirajo encime<br />
citokroma P450, in v genih, ki kodirajo<br />
receptorje za zdravila… Z genetskim testiranjem<br />
naj bi farmakogenetika v prihodnosti<br />
pomagala predvideti, katero zdravilo<br />
bo najbolj{e za posameznika in v kak{nem<br />
odmerku bo zanj najbolj u~inkovito. Sledila<br />
so predavanja o pediatri~nih encefalopatijah,<br />
slikovni diagnostiki, predvsem z vidika<br />
na~rtovanja kirur{kega zdravljenja epilepsij,<br />
nevralni stimulaciji, pri kateri so razen<br />
`e ute~ene stimulacije preko vagusnega<br />
`ivca predstavili {e globoko stimulacijo mo`ganov<br />
(stimulacija anteriornega talamusa in<br />
subtalami~nega jedra), pri kateri so elektrode<br />
trajno implantirane v mo`gane. Dopoldanski<br />
del je zaklju~il P. Boon z genskim in<br />
nevroimplantacijskim zdravljenjem epilepsij,<br />
ki bi pri{lo v po{tev pri epilepsijah z znano<br />
gensko okvaro.<br />
Vsako popoldne je bilo mo~ izbirati med<br />
raznimi podro~ji epilepsije, za pediatre so<br />
bila najbolj vabljiva predavanja, posebej namenjena<br />
njim, vsakodnevno so se vrstila predavanja<br />
o genetiki epilepsij ter seveda {tevilna<br />
predavanja o antiepilepti~nih zdravilih,<br />
tako tistih, `e dobro ute~enih v vsakdanji<br />
praksi, kot mno`ici tistih, ki si svojo pot<br />
{ele utirajo.<br />
Posebno mesto med antiepilepiki je na<br />
tem kongresu imel valproat, ki je v uporabi<br />
`e 35 let. Sanofi-Synthelabo je ob tej obletnici<br />
pripravil satelitski simpozij o ve~ kot tridesetletnih<br />
izku{njah pri zdravljenju z valproatom.<br />
Prof. Brodie je sprva predstavil<br />
probleme v vsakodnevnem zdravljenju epilepsij,<br />
kjer moramo med vsemi razpolo`ljivimi<br />
antiepileptiki izbrati enega ali ve~ v<br />
kombinaciji, ki najbolj ustrezajo vsakemu<br />
bolniku posebej. Predstavil je rezultate raziskav,<br />
v katerih sta pri novodiagnosticiranih<br />
bolnikih s parcialnimi in toni~no-kloni~nimi<br />
napadi najbolj{i u~inek dosegla valproat<br />
in lamotrigin. Sociologinja Ann Jacoby<br />
je predstavila {e vedno pogosta nerazumevanja<br />
in neinformiranost javnosti glede epilepsije,<br />
prof. Perucca pa je nadaljeval s farmakolo{ko<br />
temo farmakodinamskih interakcij<br />
pri zdravljenju epilepsije. ^eprav dana{nje<br />
znanje o delovanju antiepileptikov na<br />
molekularni ravni {e ne dopu{~a popolnoma<br />
mehanisti~nega pristopa k prepoznavi<br />
u~inkovitih kombinacij le-teh, pa so dosedaj<br />
opravljene raziskave pokazale, da imajo<br />
tisti s potencialno komplementarnimi mehanizmi<br />
v kombinaciji aditiven oziroma sinergisti~ni<br />
u~inek brez pove~ane nevrotoksi~nosti.<br />
Kot primer u~inkovitih kombinacij<br />
sta bili navedeni kombinacija valproata z<br />
etosukcimidom pri zdravljenju refraktarnih<br />
absenc in valproata z lamotriginom za<br />
zdravljenje {tevilnih refraktarnih epilepsij.<br />
Simpozij je zaklju~il prof. Baulac z vizijo valproata<br />
za naslednjih 35 let, v katerih naj bi<br />
valproat kljub natan~nemu prepoznavanju<br />
genetskih okvar pri epilepti~nih sindromih<br />
ostal s svojim {irokospektralnim delovanjem<br />
eden od vodilnih antiepileptikov. Med kongresom<br />
je bila predstavljena tudi oblika valproata<br />
s po~asnim spro{~anjem, pri kateri<br />
zado{~a jemanje zdravila enkrat na dan, kar<br />
je za bolnike veliko enostavneje in vsekakor<br />
predstavlja velik korak naprej.<br />
S to obliko valproata smo se `e v septembru<br />
seznanili tudi na strokovnem sre~anju v<br />
Ljubljani, na katerem nam ga je predstavilo<br />
podjetje Sanofi-Synthelabo - Lek. Od pomladi<br />
letos je namre~ valproat s podalj{anim<br />
spro{~anjem (Depakine Chrono) na voljo<br />
tudi slovenskim zdravnikom in bolnikom.<br />
Madridski kongres je resni~no nudil {iroko<br />
znanje o epilepsijah, ki ga v vsakodnevnem<br />
delu {e kako potrebujemo. Vsega, kar<br />
smo se nau~ili, ni mogo~e prenesti v nekaj<br />
stavkov, vsekakor pa bomo to znanje s pridom<br />
uporabili. Za dobro vzdu{je pa so k na-<br />
{emu bivanju v [paniji prispevali seveda ~ari<br />
Madrida, za~injeni s {panskim temperamentom.<br />
<br />
december 2002 ISIS