glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

118
S T R O K O V N A S R E Č A N J A
dro~ja somatosenzornega korteksa drugega
dela telesa v podro~je manjkajo~ega uda -
tipi~no se podro~je obraza prenese v podro~je
za manjkajo~o roko. Dokazana je pozitivna
korelacija med jakostjo bole~ine (merjeno
z VAS) in premikom podro~ja (merjeno
v mm). [tudija u~inka aplikacije proteze za
zgornji ud je pokazala, da odtegnitev proteze
po amputaciji zgornjega uda (brez aplikacije)
povzro~i premik 4,6 mm v somatosenzornem
podro~ju, aplikacija navadne
kozmetske proteze pribli`no enak premik
(4,8 mm), aplikacija mioelektri~ne proteze
pa le premik 0,3 mm.
Kot u~inkovit farmakolo{ki dejavnik, ki
prepre~uje omenjeno ne`eleno reorganizacijo
korteksa, je bil omenjen novi antagonist
NMDA memantin.
Wolf Dieter Heiss je na modelu afazije
zelo zanimivo predstavil uporabnost funkcionalne
MRI. V primeru afazije po CVI
(pogostost od 65 do 80 odstotkov, od tega
trajna v 10 odstotkih) pride do postopne
reaktivacije centrov v ipsilateralni hemisferi.
Po frontalnem in/ali subkortikalnem CVI
tako pride do uspe{ne aktivacije levega temporalnega
girusa in dobrega popravljanja
afazije, medtem ko po temporalnem CVI
pride le do reaktivacije Brocovega podro~ja,
kar pa ni tako u~inkovito. Kot u~inkovito
zdravilo za izbolj{anje afazije je bil predstavljen
piracetam, ki je v trajanju 6 tednov,
z za~etkom 8 dni po CVI, statisti~no zna~ilno
izbolj{al reaktivacijo levih temporalnih
in Brocovih podro~ij. To se je pokazalo kot
izbolj{ana semanti~na in sintakti~na struktura
govora ter izbolj{ana sposobnost branja,
pisanja in razumevanja. Ob tem ni imel
ve~jih stranskih u~inkov kot placebo.
Motori~no okrevanje po mo`ganski kapi
naj bi bilo odvisno od periinfarktne kortikalne
organizacije, razvoja in uporabe novih
povezav v ipsilateralni hemisferi (inrahemisferna
kompenzacija) in kolateralnih
povezav v kontralateralni hemisferi (interhemisferna
kompenzacija) in/ali vzpostavitvi
popolnoma novih povezav. Kar je klini~no
pomembno, je to, da ob popolnem uni-
~enju temporalnega podro~ja terapija govora
ne bo uspe{na.
Peter Eriksson (In{titut za klini~ne nevroznanosti,
Univerza v Göteborgu) je predstavil
prednost izvornih somatskih (neembrionalnih)
celic: hitro in preprosto reproduktabilne
(kri, ko`a, C@S) imajo visok potencial
delitve, ni eti~nih zadr`kov gojenja.
Predvsem celice C@S, konkretno girus dentatusa
v hipokampusu, so eksperimentanlo
izkazale nevrogenezo “in situ” oz. v poinfarktnem
podro~ju mo`ganov podgan.
Kot dober induktor nevrogeneze se je izkazal
tudi hormon IGF-1, ki se izlo~a v jetrih,
in kar je najpomembneje, prehaja krvnomo`gansko
bariero. Znano je, da se IGF-
1 izlo~a ob telesnem naporu in da torej telesna
dejavnost pospe{uje motori~no okrevanje
po kapi. Kar pa `e sodi v zgodbo o “obogatenem
okolju”.
Od zanimivih predavanj bi na{tel {e predavanje
Edvarda Tauba (Univerza v Birminghamu,
Alabama, ZDA) o eksperimentalno
izkazani uspe{nosti terapije z restrikcijo
zdravega uda na podro~ju spinalnih
po{kodb, zloma kolka, mo`ganskih po{-
kodb, fantomski bole~ini in distoniji zgornjega
uda. Omenim naj, da metoda v rehabilitaciji
{e vedno velja za nekoliko kontraverzno
oz. brez dokazanega ugodnega u~inka,
ve~ina {tudij pa je bila opravljena na primatih.
Anthony Ward (Rehabilitacijski center
“North Staffodshire”, Stoke on Trent, VB)
in Michael Barnes (Rehabilitacijski center
“Hunters Moor”, VB) znana strokovnjaka
na podro~ju spasti~nosti, sta predstavila
problem spasti~nosti in prikazala angle{ke
izku{nje terapije le-te z butulinom. Podro~je
uporabe butulina se je zelo raz{irilo in obsega
tudi hiperhidrozo in nihajni po{kodbi
vratu pridru`eno bole~ino, da ne omenjam
estetske terapije obraznih gub. Poraba se je
v 10 letih pove~ala za 40-krat. Ugodni u~inki
nove generacije butulina tipa B (“neurobloc”),
za katerega je zna~ilna redkej{a tvorba
protiteles in s tem ve~ja u~inkovitost (tudi
pri bolnikih, ki imajo razvita protitelesa proti
tipu “A”) ter ima tudi dalj{e trajanje u~inka,
nakazujejo {e {ir{o in predvsem varnej-
{o uporabo. Dokazan u~inek na zmanj{anje
tonusa mi{ic, zmanj{anje bole~ine, pove~ano
samostojnost bolnikov, varnost ter seveda
kompatibilnost z drugimi postopki (fizioterapija,
mav~enje) opravi~uje pove~anje
uporabe butulina. V Angliji so uspeli ustrezno
izobraziti medicinske sestre in fizioterapevte,
ki ga aplicirajo bolnikom na domu.
Maria A. Giambernardino (Univerza v
Chietiju, Italija) je opisala model konvergence
in facilitacije pri miofascialni bole~ini in
preneseni (transferred) bole~ini. V primeru
prenesene bole~ine (katere pogostost po
mojem mnenju precenjuje) svetuje naslednje
zaporedje: identifikacija primarnega
vzroka bole~ine - zgodnje kavzalno zdravljenje
- terapija bole~ine na primarnem mestu
- zdravljenje bole~ine v oddaljenem
(prenesenem) podro~ju pa le, ~e je prisotna
hiperalgezija na dotik/pritisk.
Pred za~etkom seminarja smo obiskali
tudi rehabilitacijsko bolni{nico Hogsbo, nekaj
kilometrov iz Göteborga. Oddelek je del
ve~jega bolni{ni~nega kompleksa, premore
16 postelj, dnevno pa obravnavajo {e kakih
35 ambulantnih bolnikov. Zaposleni so trije
zdravniki fiziatri in 16 fizioterapevtov ter
prav toliko delovnih terapevtov. Za na{e razmere
torej sanjske {tevilke.
Po vtisu, ki sem ga dobil ob enournem
ogledu, bi dejal to, kar vedno opazim na obisku
v tujih centrih - ve~ imajo tistega, kar se
da kupiti z denarjem, in imajo vedno lepo
pometeno dvori{~e.
Kot zaklju~no mnenje bi poudaril, da je
bil seminar na visoki ravni, morda nekoliko
premalo uporaben za okus klini~nega zdravnika,
vsekakor pa je nakazal smernice v
obravnavi nevrolo{kih bolnikov in je bil po
skandinavsko u~inkovit. Znanost (in {lo je
za znanost) je danes o~itno preve~ zahtevna
in natan~na, da bi si jo klini~ni zdravniki lahko
privo{~ili poleg obse`nega rutinskega
dela. Vpra{anje je, ali naj bo zdravnik v ustanovi
terciarnega reda predvsem “delavec”,
in se bo torej njegov uspeh meril s {tevilom
pregledanih in obravnavanih bolnikov, ali
naj bo predvsem “raziskovalec”, ~igar uspeh
se meri s {tevilom objavljenih ~lankov in predavanj.
Izkazalo se je, da je znanost lahko
tudi donosna, saj ~e omenjeno {tevilo slu{ateljev
pomno`imo z 200 EUR, kot je zna{ala
kotizacija, dobimo zaslu`ek organizatorja,
ki je znanost “prodal” na simpoziju.
Udele`bo na seminarju sta omogo~ila In-
{titut RS za rehabilitacijo ter MF - katedra
za fizikalno in rehabilitacijsko medicino.
ISIS december 2002