glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
112 S T R O K O V N A S R E Č A N J A U~na delavnica o intubacijah Vesna Paver Er`en, Mi{a Hribar Habinc Klini~ni oddelek za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok, SPS Kirur{ka klinika in Center za plju~ne bolezni in alergije, SPS Interna klinika, Klini~nega centra v Ljubljani sta v sodelovanju s Slovenskim zdru`enjem za anesteziologijo in intenzivno medicino Slovenskega zdravni{kega dru{tva organizirala U~no delavnico o te`ki intubaciji in intubaciji z upogljivim bronhoskopom. Delavnica je potekala 4. in 5. oktobra 2002 v prostorih Klini~nega centra, in je veljala za podiplomski seminar FEEA, ki so obvezni za vse specializante anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine. Zanimive strokovne tematike so se udele`ili tudi internisti, pulmologi in nevrolog intenzivist. Prva tovrstna delavnica je potekala leta 1997 v U~ni bolni{nici Maribor pod vodstvom Oddelka za anesteziologijo, intenzivno terapijo in terapijo bole~in. Vzdr`evanje proste dihalne poti in ustrezna izmenjava dihalnih plinov je ena od osnovnih nalog anesteziologov, zdravnikov, ki skrbijo za kriti~no bolne in ki izvajajo o`ivljanje. ^e zaradi anatomskih prilik ali drugih vzrokov ne moremo zagotoviti proste dihalne poti, nastopi smrt v nekaj minutah. To je po ameri{ki literaturi tudi najpogostej{i vzrok to`bam zaradi slabe klini~ne prakse in je v 30 odstotkih vzrok umrljivosti zaradi anestezije. Zaplet, ki nastane pri sprostitvi dihalne poti, je navadno te`ka intubacija, katere pogostnost strokovna literatura navaja od 0,05 do 18 odstotkov. Pod pojmom “te`ka intubacija” se soo~amo z dvema problemoma: ni mo`no intubirati, vendar lahko z drugimi pripomo~ki bolnika predihavamo, ni mo`no intubirati in tudi ni mo`no bolnika predihavati z drugimi pripomo~ki. Ta, zadnja situacija, je najhuj{a “mora” za anesteziologa in ~e ga najde nepripravljenega, je izid re{evanja bolnika velikokrat neuspe{en. Zato so delavnice in algoritmi te`ke intubacije temeljno izobra`evanje anesteziologov, ker le pou~en in izurjen anesteziolog lahko predvidi te`ko intubacijo in se s pravilno pripravo na njo lahko izogne Prakti~no usposabljanje z upogljivim bronhoskopom .................................................................................................. usodnemu zapletu. Za u~no delavnico je bilo veliko zanimanje, udele`bo pa smo zaradi u~inkovitosti prakti~nega pouka omejili na 50 slu{ateljev, ki so po predavanjih vadili v dveh popoldnevih. Predavali so anesteziologi, pulmologi in otolaringolog, teme pa so obravnavale anatomijo in patoanatomske spremembe dihalnih poti, na~ine vzdr`evanja proste dihalne poti in zdravljenja po zapletih ob te`ki intubaciji. Drugi sklop predavanj je govoril o temeljnih znanjih iz bronhoskopije z upogljivim bronhoskopom, o intubaciji z njim in o perioperativnih anesteziolo{kih posegih ob bronhoskopiji. Diplomirana medicinska tehnika iz Centra za plju~ne bolezni in alergijo pa sta teoreti~no in prakti~no prikazala vzdr`evanja bronhoskopskega instrumentarija. Prakti~no delo je potekalo v majhnih skupinah pod vodstvom {estih demonstratorjev. Delavnice so bile: uporaba upogljivega bronhoskopa za intubacijo in bronhoskopi- jo na modelu, sprostitev dihalne poti z intubacijsko laringealno masko in izvedba urgentne krikotomije. Instrumentarij in modele ter druge instrumentalne pripomo~ke za sprostitev dihalne poti so nam ljubeznivo preskrbele firme, ki tr`ijo medicinsko opremo. Organizator je poskrbel tudi za pisno gradivo, saj je ves slikovni material za predavanja izdal v bro{uri. Ker je u~na delavnica po mnenju slu{ateljev in predavateljev uspela in je zelo koristna za prakti~no delo z bolniki, bo postala stalnica v izobra`evanju anesteziologov in drugih zdravnikov, ki ta znanja potrebujejo. V naslednji delavnici, ki bo v prostorih Klini~nega centra v Ljubljani, 21. in 22. marca 2003, se nam bo pridru`il priznani ameri{ki anesteziolog prof. Ovasapian iz Bostona, in nam posredoval ameri{ke poglede in izku{nje iz te tematike. ISIS december 2002
S T R O K O V N A S R E Č A N J A 115 Tehnike v koloproktologiji Ale{ Toma`i~, Pavle Ko{orok Poro~ilo skupnega strokovnega sre~anja Mediteranskega zdru`enja za koloproktologijo (Mediterranean Society of Coloproctology) in Slovenske sekcije za koloproktologijo pri Slovenskem zdru`enju za gastroenterologijo in hepatologijo. Vjesensko obarvanem okolju gradu Oto~ec je od 26. do 28. 9. 2002 potekalo sre~anje Mediteranskega zdru- `enja za koloproktologijo in nedavno ustanovljene Koloproktolo{ke sekcije Slovenskega zdru`enja za gastroenterologijo in hepatologijo. Organizatorjema, predsedniku in tajniku slovenske koloproktolo{ke sekcije, prof. dr. S. Rep{etu in doc. dr. P. Ko{oroku, je uspelo sestaviti zanimiv program in privabiti ugledne strokovnjake iz {ir{ega mediteranskega prostora, med njimi predsednika Mediteranskega koloproktolo{kega zdru`enja, prof. Z. Dreznika (Izrael), prof. M. Pescatorija (Italija) in prof. M. Rabaua (Izrael), prof. K. Bieleckega (Poljska), prof. J. Pfeiferja (Avstrija), prof. A. Shafika (Egipt), prof. Karaitianosa (Gr~ija) ter mo~no delegacijo koloproktologov iz Rusije. V velikem {tevilu so se sre~anja udele`ili tudi kolegi iz nekdanje Jugoslavije. Za marsikaterega od njih je bila udele`ba na sre~anju prvi stik z Mediteranskim zdru`enjem za koloproktologijo. Sre~anje je zajelo udele`ence iz Italije, Jugoslavije, Bosne in Hercegovine, Hrva{ke, Albanije, Gr~ije, Tur~ije, [panije, Egipta. Mo~na skupina z dejavno udele`bo je pri{la iz Izraela. Tovarna zdravil Krka je posebej povabila {e goste iz vzhodnoevropskih de- `el: Rusije, Poljske, Litve, ^e{ke, Avstrije, med katerimi je bilo nekaj uglednih strokovnjakov in uspe{nih predavateljev. Sre~anje se je pri~elo 26. 9. 2002 s sprejemom na gradu Oto~ec, kjer nas je z obiskom po~astil tudi gospod Milo{ Kova~i~, generalni direktor Krke. Naslednjega dne se je pri~el delovni del sre~anja, na katerem sta bila predstavljena 102 prispevka, od tega 78 predstavitev, 6 videopredstavitev in 18 posterjev. Delovni del sre~anja sta slovesno odprla prof. Z. Dreznik in doc. P. Ko{orok. Po slovesnosti smo lo~eno v dveh dvoranah poslu{ali prispevke o kolorektalnem raku in o proktologiji. V sklopu predavanj o kolorektalnem raku je bilo predstavljenih 30 prispevkov. V uvodnem predavanju je prof. S. Rep{e predstavil trenutno stanje zdravljenja kolorektalnega karcinoma v Sloveniji, ki poteka na vseh kirur{kih oddelkih v Sloveniji, in pre`ivetje. Med ostalimi prispevki so ruski avtorji (dr. G. I. Vorobiev) predstavili prispevka o zdravljenju nizkih malignomov rektuma (do 1 cm nad zobato ~rto) z abdominoperinealno resekcijo in konstrukcijo kontinentne perinealne kolostome s pomo~jo plastike gladke muskulature kolona. Prof. Z. Dreznik je predstavil dva prispevka o predoperativni kemoradioterapiji, s katero so pri 6/65 bolnikov s tumorjem T2-T3 dosegli popoln odgovor, tudi po patolo{kem pregledu lokalno ekscidiranega mesta domnevnega tumorja. V praksi se vsi sre~amo s problemom povi{ane vrednosti CEA (carcinoembryonic antigen) pri bolniku po resekciji zaradi kolorektalnega raka. Prof. M. Rabau (Izrael) je v prispevku prikazal dobre izku{nje pri iskanju recidiva oz. metastaz s slikanjem z dvoglavo gama-kamero z 18F-fluordeoksiglukozo, ki jo uporabljajo, ~e PET ni dosegljiva. Rezultati kirur{kega zdravljenja kolorektalnega raka v Klini~nem centru Ljubljana so bili predstavljeni s prikazom desetletne serije (1991-2000) operiranih bolnikov (dr. Z. [tor), z analizo bolnikov, ki so bili urgentno operirani zaradi obstruktivnega karcinoma december 2002 ISIS
- Page 41 and 42: 56 FORUM Da, kr{im pravila Du{an Ke
- Page 43 and 44: 58 ZANIMIVO “Biti otrok je v 19.
- Page 45 and 46: 60 Z A N I M I V O krament, cerkven
- Page 47 and 48: 62 Z A N I M I V O Detomor v veljav
- Page 49 and 50: 64 Z A N I M I V O no in izvedencu
- Page 51 and 52: 67 Z A N I M I V O Ves ta ~as je ra
- Page 53 and 54: 71 P R O G R A M I S T R O K O V N
- Page 55 and 56: 73 P R O G R A M I S T R O K O V N
- Page 57 and 58: 75 P R O G R A M I S T R O K O V N
- Page 59 and 60: 77 P R O G R A M I S T R O K O V N
- Page 61 and 62: 79 P R O G R A M I S T R O K O V N
- Page 63 and 64: 81 P R O G R A M I S T R O K O V N
- Page 65 and 66: 83 D E L O V N A M E S T A Javni za
- Page 67 and 68: 85 O G L A S I MEDICINSKA FAKULTETA
- Page 69 and 70: 88 DELO ZBORNICE Zapisniki IO ZZS Z
- Page 71 and 72: 90 D E L O Z B O R N I C E Zapisnik
- Page 73 and 74: 92 D E L O Z B O R N I C E K 1. to~
- Page 75 and 76: 94 D E L O Z B O R N I C E Novi zak
- Page 77 and 78: 96 D E L O Z B O R N I C E Errata c
- Page 79 and 80: 98 OBVESTILA Dopis Ministrstva za z
- Page 81 and 82: 100 S T R O K O V N A S R E Č A N
- Page 83 and 84: 102 S T R O K O V N A S R E Č A N
- Page 85 and 86: 104 S T R O K O V N A S R E Č A N
- Page 87 and 88: 106 S T R O K O V N A S R E Č A N
- Page 89 and 90: 108 S T R O K O V N A S R E Č A N
- Page 91: 110 S T R O K O V N A S R E Č A N
- Page 95 and 96: S T R O K O V N A S R E Č A N J A
- Page 97 and 98: S T R O K O V N A S R E Č A N J A
- Page 99 and 100: S T R O K O V N A S R E Č A N J A
- Page 101 and 102: RECENZIJA 125 Slovenski medicinski
- Page 103 and 104: TAKO MISLIMO 127 Za~etek slovenske
- Page 105 and 106: N O V E P U B L I K A C I J E 129 K
- Page 107 and 108: 131 Z D R A V N I K I V P R O S T E
- Page 109 and 110: 133 Z D R A V N I K I V P R O S T E
- Page 111 and 112: Z D R A V N I K I V P R O S T E M
- Page 113 and 114: 137 S K N J I Ž N E P O L I C E go
- Page 115 and 116: 139 P E R S O N A L I A Prim. izr.
- Page 117 and 118: 142 Datum Pri~etek Kraj Tema [tevil
- Page 119 and 120: 144 Datum Pri~etek Kraj Tema [tevil
- Page 121 and 122: 146 Datum Pri~etek Kraj Tema [tevil
- Page 123 and 124: 148 Datum Pri~etek Kraj Tema [tevil
- Page 125 and 126: 150 Uredni{tvu revije Isis Dalmatin
- Page 127 and 128: Navodila avtorjem Rok za oddajo vse
112<br />
S T R O K O V N A S R E Č A N J A<br />
U~na delavnica o intubacijah<br />
Vesna Paver Er`en, Mi{a Hribar Habinc<br />
Klini~ni oddelek za anesteziologijo in<br />
intenzivno terapijo operativnih<br />
strok, SPS Kirur{ka klinika in Center<br />
za plju~ne bolezni in alergije, SPS Interna<br />
klinika, Klini~nega centra v Ljubljani sta<br />
v sodelovanju s Slovenskim zdru`enjem za<br />
anesteziologijo in intenzivno medicino Slovenskega<br />
zdravni{kega dru{tva organizirala<br />
U~no delavnico o te`ki intubaciji in intubaciji<br />
z upogljivim bronhoskopom.<br />
Delavnica je potekala 4. in 5. oktobra<br />
2002 v prostorih Klini~nega centra, in je veljala<br />
za podiplomski seminar FEEA, ki so obvezni<br />
za vse specializante anesteziologije,<br />
reanimatologije in perioperativne intenzivne<br />
medicine. Zanimive strokovne tematike<br />
so se udele`ili tudi internisti, pulmologi in<br />
nevrolog intenzivist.<br />
Prva tovrstna delavnica je potekala leta<br />
1997 v U~ni bolni{nici Maribor pod vodstvom<br />
Oddelka za anesteziologijo, intenzivno<br />
terapijo in terapijo bole~in.<br />
Vzdr`evanje proste dihalne poti in ustrezna<br />
izmenjava dihalnih plinov je ena od<br />
osnovnih nalog anesteziologov, zdravnikov,<br />
ki skrbijo za kriti~no bolne in ki izvajajo<br />
o`ivljanje. ^e zaradi anatomskih prilik ali<br />
drugih vzrokov ne moremo zagotoviti proste<br />
dihalne poti, nastopi smrt v nekaj minutah.<br />
To je po ameri{ki literaturi tudi najpogostej{i<br />
vzrok to`bam zaradi slabe klini~ne<br />
prakse in je v 30 odstotkih vzrok umrljivosti<br />
zaradi anestezije. Zaplet, ki nastane pri sprostitvi<br />
dihalne poti, je navadno te`ka intubacija,<br />
katere pogostnost strokovna literatura<br />
navaja od 0,05 do 18 odstotkov. Pod pojmom<br />
“te`ka intubacija” se soo~amo z dvema<br />
problemoma:<br />
ni mo`no intubirati, vendar lahko z drugimi<br />
pripomo~ki bolnika predihavamo,<br />
ni mo`no intubirati in tudi ni mo`no bolnika<br />
predihavati z drugimi pripomo~ki.<br />
Ta, zadnja situacija, je najhuj{a “mora”<br />
za anesteziologa in ~e ga najde nepripravljenega,<br />
je izid re{evanja bolnika velikokrat<br />
neuspe{en. Zato so delavnice in algoritmi<br />
te`ke intubacije temeljno izobra`evanje anesteziologov,<br />
ker le pou~en in izurjen anesteziolog<br />
lahko predvidi te`ko intubacijo in se<br />
s pravilno pripravo na njo lahko izogne<br />
Prakti~no usposabljanje z upogljivim bronhoskopom<br />
..................................................................................................<br />
usodnemu zapletu.<br />
Za u~no delavnico je bilo veliko zanimanje,<br />
udele`bo pa smo zaradi u~inkovitosti<br />
prakti~nega pouka omejili na 50 slu{ateljev,<br />
ki so po predavanjih vadili v dveh popoldnevih.<br />
Predavali so anesteziologi, pulmologi<br />
in otolaringolog, teme pa so obravnavale<br />
anatomijo in patoanatomske spremembe dihalnih<br />
poti, na~ine vzdr`evanja proste dihalne<br />
poti in zdravljenja po zapletih ob te`ki intubaciji.<br />
Drugi sklop predavanj je govoril o<br />
temeljnih znanjih iz bronhoskopije z upogljivim<br />
bronhoskopom, o intubaciji z njim in<br />
o perioperativnih anesteziolo{kih posegih ob<br />
bronhoskopiji. Diplomirana medicinska<br />
tehnika iz Centra za plju~ne bolezni in alergijo<br />
pa sta teoreti~no in prakti~no prikazala<br />
vzdr`evanja bronhoskopskega instrumentarija.<br />
Prakti~no delo je potekalo v majhnih skupinah<br />
pod vodstvom {estih demonstratorjev.<br />
Delavnice so bile: uporaba upogljivega<br />
bronhoskopa za intubacijo in bronhoskopi-<br />
jo na modelu, sprostitev dihalne poti z intubacijsko<br />
laringealno masko in izvedba urgentne<br />
krikotomije. Instrumentarij in modele<br />
ter druge instrumentalne pripomo~ke<br />
za sprostitev dihalne poti so nam ljubeznivo<br />
preskrbele firme, ki tr`ijo medicinsko<br />
opremo. Organizator je poskrbel tudi za pisno<br />
gradivo, saj je ves slikovni material za<br />
predavanja izdal v bro{uri.<br />
Ker je u~na delavnica po mnenju slu{ateljev<br />
in predavateljev uspela in je zelo koristna<br />
za prakti~no delo z bolniki, bo postala<br />
stalnica v izobra`evanju anesteziologov in<br />
drugih zdravnikov, ki ta znanja potrebujejo.<br />
V naslednji delavnici, ki bo v prostorih<br />
Klini~nega centra v Ljubljani, 21. in 22. marca<br />
2003, se nam bo pridru`il priznani ameri{ki<br />
anesteziolog prof. Ovasapian iz Bostona,<br />
in nam posredoval ameri{ke poglede in<br />
izku{nje iz te tematike.<br />
<br />
ISIS december 2002
Change language