glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

109
S T R O K O V N A S R E Č A N J A
molecular weigt -LMW, in me{anico snovi.
V drugem koraku so delo umestili v JEM
ali se poslu`ili ocene strokovnjaka o izpostavljenosti.
Klju~no vpra{anje se je nana{alo
na prah, pline, pare, hlape, ekstremne klimatske
pogoje in akcidentalne vdihe snovi
na delu.
Rak pri `enskah in delo
Dosedanje raziskave so pokazale, da zaposlene
`enske v servisnih dejavnosti zbolevajo
za rakom naslednjih organov: v zdravstvu,
kjer so izpostavljene antineoplasti~nim
zdravilom, anestezijskim plinom, ionizirajo~emu
sevanju in virusom (mehur, mo`gani,
dojka, plju~a, levkemije in limfomi); v
kozmetiki zaradi izpostavljenosti barvam za
lase, razpr{ilom, formaldehidu (mehur,
mo`gani, plju~a, ovarij, levkemija in limfoma);
v restavracijah in kuhinjah zaradi dima
cigaret in dima pri pripravi hrane (mehur,
cerviks, ezofagus, plju~a); v ~istilnicah zaradi
karbontetraklorida, trikloretilena, tertrakloretilena
in topil (mehur, cerviks, ezofagus,
ledvice, jetra, plju~a, ovarij, pankreas); v industriji
plastike in gume zaradi vinilklorida,
benzena, bifenila (mehur, mo`gani, dojka,
plju~a, levkemije in limfoma); v proizvodnji
elektronike zaradi topil, kovinskih par
(mo`gani); v proizvodnji pohi{tva, kjer so
prisotna topila, prah lesa, lepila, formaldehid
(pankreas, sinusi); v proizvodnji vozil
zaradi barv, topil, mineralnih olj, kovinskih
par (plju~a, `elodec); v proizvodnji azbestne
obleke in pri barvanju tekstila (biliarni
trakt, mehur, levkemija, plju~a, limfom, mezoteliom);
v kmetijstvu zaradi uporabe
umetnih gnojil, pesticidov, son~nega sevanja,
zoonoti~nih virusov (mo`gani, vrat maternice,
`ol~nik, jetra, limfoma, multipli
mielom, ovarij, `elodec).
Iz ZDA poro~ajo, da je 10 odstotkov raka
plju~, 30 odstotkov raka mehurja in 30 odstotkov
levkemij v zvezi z delom.
Razmerje obetov (OR) za kroni~no mieloidno
levkemijo je v povezavi z izpostavljenostjo
organskim topilom (Bjork J).
Da je rak plju~ v povezavi z izpostavljenostjo
dizelskemu gorivu, ni bilo potrjeno v
{tudiji na rudarjih v Veliki Britaniji (Miller
BG). Mo{ki in `enske, ki so bili izpostavljeni
prahu z vsebnostjo kroma, so imeli zna-
~ilno ve~je tveganje za rak plju~ (multicentri~na
{tudija v {estih dr`avah srednje in
vzhodne Evrope) (Szeszenia Dabrowska N).
Ve~je tveganje za melanom so imele zobne
asistentke (`ivosrebrne spojine), delavke na
bencinskih ~rpalkah (policikli~ni aromati)
in delavke v kmetijstvu (arzenik v pesticidih).
[tudija je zajela ve~ kot milijon `ensk
na [vedskem (Perz Gomez B).
Zaklju~ek
1. Ko sem spremljal rezultate raziskav o oceni
izpostavljenosti (angl. exposure assessment)
sem pri{el do zaklju~ka, da je
mo`no tudi pri nas razviti tak{no metodo
ocene. Pri razvoju te metode bi uporabili
nekatere segmente `e uveljavljenih
metod ocenjevanja delovnih mest v Sloveniji
(OADM, okvirna analiza), rezultate
meritev obremenitev v okolju (npr.
koncentracije {kodljivih snovi) in prisotnosti
drugih vplivnih dejavnikov (npr.
{tevilo no~nih izmen na mesec ali na
leto). Tako bi za vsako delovno mesto izdelali
matrico izpostavljenosti (Job Exposure
Matrix), ki bi jo potem povezovali z
delavcem. Vsak specialist medicine dela
bi moral razpolagati s tak{no matrico za
delavca, ko pride ta na redni zdravni{ki
pregled. Matrica izpostavljenosti bi morala
biti tudi del kohortnih {tudij.
2. Ker so rezultati raziskav v svetu pokazali
povezavo rakastih bolezni z delovnimi
pogoji, je smiselno podpirati in za~eti raziskave,
ki bodo spremljale posamezne
poklicne skupine delavcev, ki so izpostavljene
kancerogenim snovem. Specialist
medicine dela si mora prizadevati, da bi
se prenehale uporabljati kancerogene
snovi v okolju delavcev, za katere skrbi
(je njihov poobla{~eni zdravnik).
3. Simpozij o astmi je potrdil, da je dolo~en
del astme poklicnega izvora. Zaradi tega
bi se specialist medicine dela moral vklju-
~iti v zdravljenje astme pri delavcu tako,
da bi vplival na podjetje, ki bi moralo ~im
prej umakniti {kodljivi alergogen iz delovnega
okolja, in da bi pomagal pri razporeditvi
na drugo ustrezno delovno mesto.
Podjetju bi moral prikazati tudi ekonomski
pomen umaknitve inkriminiranega
alergena iz okolja (manj zbolelih za
astmo, manj prestavitev na drugo delo,
kraj{i in manj pogosti bolni{ki dopusti).
Errata corrige
Pri ~lanku o 50-letnici bronhoskopije
na Golniku v zadnji {tevilki revije Isis (Isis
11/2002, str. 64-66) je pri{lo do neljube
napake. Lektorski popravek, ki je sku{al
razlo`iti kratico BAL, se je nana{al na razlago
kratice, kot je zapisana v Pravopisu
medicinskih izrazov (British antilewisite).
@al v omenjenem pravopisu ni naveden
tudi drug pomen iste kratice: BAL v bronhoskopiji
pomeni namre~ “bronheoalveolarni
izpirek”. Za neljubo napako se
uredni{tvo vljudno opravi~uje vsem prizadetim.
50. obletnica bronhoskopije v Sloveniji
Mednarodno sre~anje respiratornih endoskopistov
10.-12. oktober 2002, Golnik, Brdo pri
Kranju
OBVESTILO
Obve{~amo vse sodelujo~e na minulem
zgoraj naslovljenem sre~anju in {ir{o
strokovno javnost, da je pri posterju o
zgodovini bronhoskopije na Golniku
pri{lo do neljube tipkarske napake v naslovu,
kjer je namesto krajevne opredelitve
zgodovinskega prikaza zapisana Slovenija
namesto Golnik. Pravilni naslov
posterja se torej glasi: Zgodovina bronhoskopije
na Golniku (History of bronchoscopy
at the Golnik hospital and some
turning points worldwide). Abstrakt
omenjenega posterja je s pravilnim naslovom
objavljen v:
Endoskopska revija 2002;7(18):69.
Za napako se vsem prizadetim in zaslu`nim
bronhoskopistom v Sloveniji iskreno
opravi~ujemo.
Avtorici postra: Sa{a Zupani~,
Tatjana Martinjak
december 2002 ISIS