glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

108
S T R O K O V N A S R E Č A N J A
Poklicna astma, rak in delo
Tihomir Ratkajec
VBarceloni je od 10. do 14. septembra
2002 potekal 16. mednarodni simpozij
o epidemiologiji v medicini dela.
En dan so posvetili poklicni astmi (The Jack
Pepys Symposium on the prevention of Occupational
Asthma), ostale pa `enskam (3 rd
International Conference on Women’s
Health: Occupation, Cancer and Reproduction).
Simpozij je bil nedale~ od olimpijske
vasi, v Pompeu Fabra Universitiy, ki je presenetljivo
uspela arhitektonska sinteza stare
univerze in novih arhitektonskih re{itev.
Odprtja sta se udele`ila {panska ministrica
za zdravje in minister za zdravje Katalonije
ter s tem pokazala pomembnost simpozija.
Na simpoziju so bili predstavljeni rezultati
ve~ kot 300 raziskav, v obliki ustnih predstavitev
in posterjev. Od {tevilnih strokovnih
zanimivosti bom opisal le nekatere, saj
vseh predstavitev ni bilo mo`no niti spremljati.
Statisti~ne metode v oceni
modela izpostavljenost -
bolezen
Statisti~ne metode v oceni modela izpostavljenost
- bolezen, ki se prika`ejo kot krivulje,
veliko prispevajo k razumevanju rezultatov
raziskav v epidemiologiji. Analiza
krivulje se razlikuje od ocene tveganja (risk
assesment), ki povezuje izpostavljenost dejavnikom
delovnega okolja in bolezen, vendar
zahteva kvantitativne meritve predvsem
biolo{kih materialov delavca. Analiza krivulje
izpostavljenost - bolezen se opira na
spremljanje podatkov o zbolevnosti in umrljivosti
delavcev skozi ~as, dobljenih s kohortnimi
{tudijami. Analiza zajema rate ratio,
kumulativno ekspozicijo. Avtor je predstavil
razliko v tveganjih (rate ratio), ~e se
uporabljajo razli~ni modeli analiz (log-linearna
analiza, plato vi{jih ekspozicij, loglog
analiza, kategori~ni modeli). Pomemben
je tudi izbor prese~nih to~k (cut-point) in
oblike krivulje izpostavljenost - odgovor kot
funkcije kontinuirane ekspozicije (Steenland
K, National Institut of Occupational
Safety and Health; USA).
Poklicna astma
Zanimiva je bila ugotovitev, da s pove~anjem
ekspozicije (pove~anjem doze) velikim
molekulam `itne moke strmo nara{~a senzibilizacija
pri atopikih, sicer praga nastanka
senzibilizacije ni mo`no dolo~iti. Ocenjujejo,
da je bazalna senzibilizacija pri 4 odstotkih
oseb (Heederik C, TNO ACEA, Nizozemska).
Pove~ano tveganje za poklicno astmo
bodo imeli delavci v ~istilnicah in hi{niki
(OR=1,7), v predelavi plastike in gume
(OR=1,9), v proizvodnji in obdelavi kovin
(OR=1,5), barvanju (OR=3,2). Tveganje
sloni na rezultatih multicentri~ne {tudije, ki
je zajela 20.225 delavcev iz 19 industrijskih
dr`av (Zock JP; Kogevinas M).
Pri oceni delovne nezmo`nosti astmatikov
je potrebno oceniti vpliv delovnih pogojev
(prah, izpostavljenost kemikalijam, fizi~no
delo, temperaturne spremembe, slaba
organizacija dela in zakajeno okolje
(Blanc PD).
V eni od raziskav so poro~ali o pove~ani
incidenci du{enja, ka{lja in vnetja nosu pri
frizerjih, v drugi raziskavi pa o pogostej{i astmi
pri zaposlenih gospodinjah (Brisman J;
Medina M). Prevalenca astme pri pekih je
od 4- do 10-odstotna; ve~ja je pri pekih, ki
opravljajo delo z listnatim testom in pri pekih
v tradicionalnih pekarnah v primerjavi
z industrijskimi pekarnami (Braeckman). V
Britaniji je okrog dva milijona ljudi zaposlenih
v zdravstvu. Pojav poklicne astme pri
njih je v porastu: od 49 primerov na milijon
v letu 1992 na 80 primerov na milijon leta
1998. Astma se pogosto pojavlja pri medicinskih
sestrah in tehnikih, ki delajo s poskusnimi
`ivalmi. Najpogostej{i vzrok je glutaraldehid
(pra{ek za rokavice, ki je verjetno
iritans in ne senzibilizator) ter lateks (Mc
Donald, {tudija SWORD).
Konsistentni so rezultati o neposredni
povezavi ravni izpostavljenosti in poklicne
astme pri delu z laboratorijskimi `ivalmi,
moko, amilazo alfa (pri pekih), bakterialno
amilazo (v proizvodnji detergentov), z acid
anhidridom in izocianati v drugih industrijah.
Tveganje je ve~je pri atopikih, ~e je ve~ja
intenzivnost izpostavljenosti, pri fenotipu
HLA in kadilcih. Rezultati raziskav ka-
`ejo, da je astmo mo`no prepre~iti z zmanj-
{anjem ravni izpostavljenosti, z uvajanjem
nizkoproteinskih nezapra{enih rokavic
(zmanj{anje alergije na lateks pri zdravstvenih
delavcih), z uvajanjem prahu z encimi v
procesu proizvodnje detergentov, dekapulacijo
encimov v granule, s stalnim nadzorom
zraka v obratih, higienskimi standardi
prostorov, nadzorom zaposlenih, izobra`evanjem
zaposlenih in pravilnim informiranjem
ter s prikazom ekonomskega izra~una
o smiselnosti ukrepov v podjetjih (Taylor).
Ocena izpostavljenosti
Ocena izpostavljenosti je skupinsko delo,
v katerem sodeluje ve~ strokovnjakov (in-
`enir varstva pri delu, zdravnik medicine
dela in epidemiolog). Ima {tiri korake: obisk
podjetja z intervjujem delavcev, definiranje
delovne periode (v vrstici) in ekspozicije (v
stolpcu), definicijo kodiranja in kodiranje
izpostavljenosti s konsenzom strokovnjakov
(Bourgkard E).
Struktura francoskega modela izpostavljenosti
(Job Exposure Matrix-JEM), imenovanega
SUMEX, je naslednja: v stolpcih so
vrste kemikalij, v linijah so definirana dela
po poklicih in nomenklaturi, v celicah so
ekspozicijski pokazatelji (verjetnost, intenziteta
in trajanje) (Goldberg M).
Strategija ocene izpostavljenosti mora temeljiti
na matrici izpostavljenosti (JEM), ki
mora biti enotna za vsa delovna mesta in se
mora voditi po homogenih ekspozicijskih
skupinah (HEGs). Podatki se morajo zbirati
letno (geometrijska sredina), delovna zgodovina
se mora povezovati z JEM in spremljati
se mora individualna kumulativna ekspozicija
ter “vr{na” nevarna ekspozicija. Pri
tem se pojavljata dve dilemi. Ali imeti enega
ali ve~ JEM za posamezne skupine dela Ali
oceno izpostavljenosti utemeljiti na analizi
zraka (kakor je to v USA) ali analizi urina,
kakor je to v Nem~iji
Za poklicno astmo so predlagali poseben
JEM. Izpostavljenost so opredelili z 18 kategorijami,
{kodljive snovi pa razdeli v 3 skupine
(high molecular weigt - HMW, low
ISIS december 2002