glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

106
S T R O K O V N A S R E Č A N J A
`enske z zmernim in napredovanim parodontitisom
imele bistveno ve~ prezgodnjih
porodov in preeklampsije. V 16 odstotkih so
v fetalni krvi odkrili IgM protitelesa proti
bakterijam v obzobnih oblogah matere (Prevotella
intermedia, Bacteroides forsythus in
Treponema denticula). Izgleda, da vi{ja raven
protiteles matere {~iti zarodek pred temi
bakterijami.
M. Curtis (V. Britanija) pa ni na{el povezave
med parodontalno boleznijo in prezgodnjim
porodom pri nose~nicah v Londonu.
Mo`na razlaga je, da so ti rezultati posledica
dejstva, da so bile nose~nice v Londonu
azijskega porekla, v ameri{ko raziskavo
pa so bile vklju~ene predvsem ~rnke.
Med glavnimi predavanji in v odmorih
je potekala intenzivna strokovna razprava
tudi ob razstavljenih posterjih, ki so obravnavali
razli~ne mikrobiolo{ke in imunolo{-
ke aspekte parodontalne bolezni in vpliva
njenega zdravljenja na sistemsko zdravje pacientov.
Podpisanemu mi je bilo na seji o`jega odbora
Skupine za parodontalne raziskave
Mednarodne zveze za stomatolo{ke raziskave
izkazano zaupanje in poverjena organizacija
13. mednarodne konference o parodontolo{kih
raziskavah, ki bo na Bledu, junija
leta 2005.
Samomor na sti~i{~u genov in okolja
Sa{ka Ro{kar
Med 9. in 12. majem 2002 se je v Portoro`u
odvijala druga mednarodna
konferenca Samomor na sti~i{-
~u genov in okolja, ki so jo organizirali In-
{titut za varovanje zdravja Republike Slovenije,
Dr`avni svet Republike Slovenije, In-
{titut za psihiatrijo na Maudsleyu in Univerza
v Gentu. Konference se je udele`ilo ve~
kot sto priznanih strokovnjakov iz Slovenije
in celega sveta, ki so s svojimi raznolikimi
in odli~nimi prispevki poskrbeli za promocijo
suicidologije, {e posebej pa sodobne delitve
dejavnikov tveganja na genetske, okoljne
in preplet le-teh. Poleg predavanj so bile
organizirane tudi delavnice, ki so jih moderirali
vodilni svetovni strokovnjaki s teh podro~ij.
Kongres se je uradno za~el 9. maja s sve-
~anim odprtjem v Pretorski pala~i v Kopru,
kjer so udele`ence pozdravili Dino Pucer,
`upan mestne ob~ine Koper, gospa [tefka
Ku~an, Tone Hrovat, predsednik Dr`avnega
sveta Republike Slovenije, in Andrej Maru{i~,
direktor In{titut za varovanje zdravja
Republike Slovenije in organizator kongresa.
Vsak izmed slavnostnih govornikov je
poleg dobrodo{lice udele`encem izrazil {e
svoja pri~akovanja in `elje glede kongresa in
prihodnosti raziskovanja ter preventive na
podro~ju suicidologije. Ob spremljavi prijetnih
zvokov klavirja in violine se je kongres
lahko zares za~el.
V petek, 12. maja, so bili na programu
{tirje sklopi predavanj in dve delavnici, ki sta
potekali vzporedno. Prvi sklop vabljenih
predavanj “Samomorilno vedenje skozi prostor
in ~as” je pri~el dr. Andrej Maru{i~ (Slovenija),
ki je govoril o zgodovini samomorov.
Sledil je dr. Dinesh Bhugra (Anglija) s
svojim prispevkom o samomoru indijskih
`ena v ~asu britanskega imperija. V nadaljevanju
je prof. Anne Farmer (Anglija) govorila
o genetskih dejavnikih tveganja za samomor.
V svojem predavanju je izpostavila genetske
dejavnike kot enega izmed mo`nih
vzrokov za obse`no variiranje samomorilnega
koli~nika po Evropi. Predavanja ob odprtju
konference je zaklju~il prof. Stephen
Platt ([kotska). Predaval je o vplivih okolja
v odnosu do samomora in namerne samopo{kodbe.
Izpostavil je tudi dejstvo, da je poleg
dru`benoekonomskih dejavnikov pomembnih
{e vrsto drugih dejavnikov, kot
npr. kulturne norme in vrednote ter kakovost
zdravstvenih uslug.
V nadaljevanju sta sledila vzporedna
sklopa predavanj. Prvi sklop predstavitev je
bil usmerjen na “Genetske dejavnike za samomorilno
vedenje”, v drugem sklopu
predstavitev z naslovom “Na sti~i{~u samomorilnega
vedenja in dru`be” pa je bil govor
predvsem o dru`benokulturnih dejavnikih
tveganja za samomor.
Prvo predavanje o genetskih dejavnikih
je imel dr. Dan Rujescu (Nem~ija), ki je govoril
o sistemati~nem presejevanju serotonergi~nih
genov pri samomorilnem vedenju.
Predstavil je izsledke {tudije, v kateri so primerjali
150 psihiatri~nih bolnikov s 320
zdravimi osebami. [e posebej je opozoril na
polimorfizme ABCG1, TPH, 5HT1B in
5HT2A. V nadaljevanju je v svojem prispevku
tudi dr. Courtet iz Francije govoril o serotonergi~nih
genih kot o mo`ni molekularni
bazi genetske ranljivosti za samomor. Sledila
je dr. Jasminka [tefulj iz Hrva{ke, ki je
predavala o povezanosti med genom TPH
in samomorilnim vedenjem. Predstavila je
tudi izsledke raziskave, ki je pokazala, da je
pomen tega gena bolj izstopajo~ pri starej-
{ih `enskah. Prof. Peter Mcguffin (Anglija)
je v nadaljevanju predstavil rezultate Molekularne
genetske {tudije samomorov v Sloveniji.
Sklop predstavitev o genetskih dejavnikih
tveganja za samomor je zaklju~ila dr.
Anholcer Binczycka (Poljska), ki je govorila
o biolo{kih markerjih agresivnosti.
Tema drugega sklopa predavanj je bila
“Na sti~i{~u samomorilnega vedenja in
dru`be”. Predavali so naslednji predavatelji:
dr. Anholcer Binczycka, dr. Renee Goodwin
(ZDA), prof. Martina Tomori (Slovenija),
dr. Ico Maremmani (Italija), Robert
Oravecz (Slovenija) in doc. Eduard Pavlovi}
(Hrva{ka). Predavanja v tem sklopu so
bila zelo zanimiva in raznolika. Pokrivala so
razli~na podro~ja samomorilnega vedenja.
Med drugim je bil govor o samomoru na
Poljskem kot o indikatorju socialne dezintegracije,
o kompleksu manjvrednosti in samomorilnih
poskusih med mladostniki, o
tveganju med adolescenti - zdravljenimi v
psihiatri~nih ustanovah - in adolescenti
nasploh, o analizi diskurza v suicidologiji, o
samomorih in drugih nasilnih smrtih v povojnem
obdobju na Hrva{kem ter o samomorilnem
razmi{ljanju med odvisniki od heroina.
Popoldne je sledil drugi sklop vabljenih
predavanj z naslovom “Samomor v medicini
ali izven nje”. Prvi je predaval prof. John
ISIS december 2002