glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

104
S T R O K O V N A S R E Č A N J A
Letni kongres Svetovnega zdru`enja
stomatologov - FDI
Matja` Rode
Leto{nji kongres zobozdravnikov, ki so
zdru`eni v svoje svetovno zdru`enje -
FDI - je potekal od 1. do 5. oktobra
2002 v glavnem mestu Avstrije, na Dunaju.
Za razliko od lanskega, ki je bil neposredno
po septembrskih dogodkih v Ameriki, je leto{nji
kongres potekal v pri~akovanju sankcij
proti Iraku in zgodilo se je, kar se do sedaj
{e ni. Ira{kega zobozdravni{ega zdru`enja,
ki je kandidiralo, da bi postalo redni ~lan
FDI, delegati iz 125 dr`av ~lanic FDI na generalni
skup{~ini niso sprejeli medse!! [e
med razpravo so sicer mnogi govorili, da se
politika ne sme vplesti med zobozdravnike,
pa se je vseeno zgodilo. Politika se tako {e
kako me{a tudi v odlo~itve in strategijo FDI.
To se je pokazalo tudi pri odlo~anju o na~inu
predstavitve navzo~ih dr`av na sve~anem
odprtju. Lanskoletni {kandal, ko Malezijci
na odprtju niso izobesili izraelske zastave, je
ogrozil to tradicionalno navado organizatorjev.
Letos je zato generalna skup{~ina FDI
sprejela sklep, da bo svetovna zobozdravni{-
ka organizacija prirejala kongrese samo tam,
kjer bodo vlade in politika omogo~ile sodelovanje
vsem, ki bi to `eleli.
Kongres je potekal v modernem dunajskem
Austria Centru, ki res omogo~a nemoteno
delo tudi pri tako velikem {tevilu udele`encev,
kot se jih nabere na teh zobozdravni{kih
kongresih.
Stanovski del je potekal v dveh generalnih
skup{~inah, na katerih so se zbrali delegati
iz 125 dr`av, ki so predstavljali stomatolo{ke
sekcije, strokovna zdru`enja in zbornice.
Slovenska ekipa je bila {tevilna, saj smo
bili v delegaciji avtor kot slovenski delegat,
Evgenij Komljanec in prof. Far~nik kot namestnika
in Margareta Bra~ko, prim. Vrbo-
{ek, prim. Herman in Aleksander Velkov. Ta
{tevil~nost ni naklju~na, saj smo Slovenci
imeli res veliko dela. Poleg sodelovanja na
sejah in na obeh generalnih skup{~inah smo
bili vabljeni in tudi sodelovali na sestankih
raznih odborov. Sam sem ~lan odbora, ki
pripravlja ~im la`ji vstop v Evropsko unijo
zobozdravnikom iz dr`av, ki so kandidatke
za vstop, in komisije, ki pripravlja enotna navodila
za nekatere oblike strokovnega podiplomskega
izpopolnjevanja. Dejavni smo
bili tudi pri sestankih Evropskega zobozdravni{kega
zdru`enja, ki so potekali med
samim kongresom FDI. Poleg veliko govori~enj
in ne dovolj pripravljenih razprav, ki
so v zadnjem ~asu, ko v FDI vstopajo nove
dr`ave, vedno bolj pogoste, smo delegati
sprejeli nekaj pomembnih sklepov.
Med leto{njimi priporo~ili naj omenim
priporo~ila o podatkih, ki jih morajo vsebovati
zobozdravni{ke kartoteke in ostali dokumenti,
priporo~ila o pomenu opozarjanja
na povezavo med ustnim in splo{nim
zdravjem in predvsem priporo~ila o velikem
pomenu zgodnjega odkrivanja potencialno
malignih sprememb v ustih. Ponovno je bila
poudarjena izredno pomembna vloga klini~nega
zobozdravnika, ki lahko prvi odkrije
zgodnje znake rakove ra{~e v ustni votlini,
zato so razpravljalci poudarjali, da lahko zobozdravnika
poimenujemo tudi “re{evalec
`ivljenja”, kar v primeru zgodnjega odkritja
raka v ustih tudi je.
Posebno sejo smo delegati iz Evrope posvetili
tudi nostrifikacijam diplom, obveznosti,
ki jo nalaga Evropska unija (EU) o samostojni
fakulteti za {tudij stomatologije, pa
tudi mnogim problemom, ki so povezani s
priznavanjem razli~nih specializacij s podro~ja
zobozdravstva. Glavni namen specializacij
je pridobiti poglobljeno prakti~no
znanje in obvladanje nekaterih ve{~in in postopkov,
ne toliko poglobitev teoreti~nega
znanja!! Prav zato so mnogi razpravljalci
opozarjali na to, naj se programi specializacij
ne spremenijo v akademsko-znanstveno
obliko podiplomskega {tudija.
V razpravi je bilo ponovno poudarjeno,
da nevladne organizacije ne morejo dr`avam
predpisati pravil izobra`evanja. Strokovna
in stanovska zdru`enja morajo skrbeti za podiplomsko
izobra`evanje, podeljevati licence
za delo ter usmerjati in voditi specializacije.
EU ima mo`nost predpisovanja in nadziranja
do- in podiplomskega {tudija in tega
se morajo zavedati vse tiste dr`ave, ki si `elijo,
da bodo imeli njihovi zobozdravniki
evropski certifikat svojega poklica.
Na za~etku strokovnega dela kongresa so
organizatorji pripravili otvoritveno slovesnost,
ki je bila obarvana predvsem z glasbo
dru`ine Strauss. Svoj nagovorni lon~ek - in
to ~asovno prav obilen - je pristavil tudi
predsednik FDI, dr. Ratnanesan.
Naslednji dan so se pri~ela strokovna predavanja
z vabljenimi predavatelji in takimi,
ki so se za kratke referate prijavili kar sami.
Prav letos je bilo opaziti, da so za organizatorje
nekateri vabljeni predavatelji predragi
in tako kar nekaj znanih imen, ki so {e nedavno
tega predavala na kongresih FDI, letos
ni bilo najti. Vzporedno z glavnim kongresom
so kolegi iz ^e{ke in Mad`arske pripravili
v Austria Centru tudi svoja kongresa,
na katera so lahko pri{li tudi vsi, ki so pla-
~ali kotizacijo za kongres FDI.
Predavanja so zato potekala so~asno v ve~
dvoranah. Sam sem se letos udele`il predvsem
tistih, kjer so avtorji poro~ali o razmerah
po svetu, ki lahko {e kako vplivajo na organizacijo
in izvajanje zobozdravstvenega
varstva. Podatki so v~asih prav grozljivi. V
Etiopiji pride en zobozdravnik na 1,2 milijona
prebivalcev, v Burkini Fasso na 200.000
prebivalcev, v Izraelu pa na okoli 1.000 prebivalcev.
Seveda je jasno, da je zato nemogo~e
pripraviti priporo~ila in navodila, ki bi
jih lahko uporabili vsi. Zanimivo je tudi, da
pod okriljem FDI deluje kar nekaj komisij
in odborov s {tevilnimi predstavniki razvitih
in bogatih dr`av ter zobozdravni{kih
zdru`enj, ki naj bi pripravljali strategijo zobozdravni{ke
pomo~i za najrevnej{e predele
po svetu. Neuradni izra~uni so pokazali,
da so te komisije in odbori za potovanja, zasedanja
in modrovanja porabili na desetine
tiso~ev dolarjev, vse, kar so se letos dogovorili,
pa je, da bodo v enem od afri{kih prede-
ISIS december 2002