glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

102
S T R O K O V N A S R E Č A N J A
Pred leti smo tudi v Klini~nem centru za-
~eli obravnavati odrasle bolnike s prirojenimi
sr~nimi napakami kot skupino bolnikov
s posebnimi potrebami v kardiolo{ki obravnavi.
Prav zato sem od{la v London z velikimi
pri~akovanji.
Program seminarja je bil usmerjen h klini~nemu
pristopu k tem bolnikom in je nakazoval
nekatere smeri raziskovalnega dela
na tem podro~ju. Prvo dopoldne je bilo posve~eno
Ebsteinovi anomaliji. Po temeljiti
obravnavi anatomije te sr~ne napake (Y. Ho,
National Heart & Lung Institute, London)
smo se posvetili diagnosti~ni obravnavi in
klini~ni sliki bolezni v odraslem obdobju.
Poudarek je bil na nefarmakolo{kem zdravljenju
aritmij (R. Schilling, St. Bartholomew´s
Hospital, London). V drugem delu
prvega dne je bila na sporedu obravnava intrakardialnih
{antov. Predvsem so bila zanimiva
predavanja o perkutanem zapiranju
ASD in odprtega foramna ovale. Moderno
stali{~e glede zapiranja ASD je podal glavni
organizator leto{njega sre~anja M. Gatzoulis
(The Royal Brompton & Harefield NHS
Trust, London): zaprtje ASD izbolj{a dolgoro~no
pre`ivetje, izbolj{a se telesna zmogljivost,
ustavi se morebiten razvoj plju~ne hipertenzije,
manj je aritmij in centralnih embolij.
[e vedno pa niso povsem trdno postavljene
indikacije za zapiranje odprtega foramna
ovale. Predvsem ni jasen na~in in trajanje
antikoagulacijske oz. antiagregacijske
za{~ite po tem posegu, saj {e ni izdelanih veliko
{tudij. S svojim predavanjem je navdu-
{ila L. Harris (Toronto Congenital Cardiac
Center for Adults, Toronto), ki je suvereno
obravnavala mehanizme nadprekatnih motenj
sr~nega ritma pri ASD in na~ine njihovega
zdravljenja. Tudi ona je poudarjala nefarmakolo{ke
na~ine zdravljenja aritmij, saj
so sicer ti bolniki dolga leta, ~e ne celo desetletja,
izpostavljeni antiaritmikom z vsemi
njihovimi stranskimi u~inki. Raziskovalno
delo na tem podro~ju je usmerjeno v elektri~no
in mehani~no remodelacijo atrijev zaradi
dolgotrajnega {anta.
Naslednji dan je bil nekoliko bolj kirur{-
ko usmerjen. Nekaj predavanj je bilo posve-
~enih kirur{kim pristopom pri napakah z obstrukcijo
izto~nega dela levega prekata. Izstopalo
je predavanje M. de Levala (The Hospital
for Sick Children, London), ki je obravnaval
kirur{ko korekcijo aortne regurgitacije
pri VSD. Po predavanjih smo vsi udele`enci
sodelovali v mini delavnici, kjer smo obravnavali
nekaj klini~nih primerov. Rezultati na-
{ega dela so pokazali izjemno pester pristop
k temu problemu v razli~nih de`elah.
V popoldanskem delu so bili iz~rpno
obravnavani transpozicijski kompleksi. Tu je
bil poudarek na aktualnih vpra{anjih v odraslem
obdobju: funkcija sistemskega prekata,
insuficienca sistemske atrioventrikularne zaklopke,
motnje prevajanja in na~ini zdravljenja.
O medikamentozni za{~iti sistemskega
prekata je govorila J. Therrien (Toronto Congenital
Cardiac Centre for Adults, Toronto).
Obstaja nekaj manj{ih {tudij, ki `e potrjujejo
u~inkovitost sartanov in inhibitorjev ACE.
Morebitni ugoden u~inek blokatorjev receptorjev
beta {e ni potrjen. Zanimiva so bila tudi
predavanja o diagnostiki transpozicijskih
kompleksov pri odraslih. Ehokardiografija
seveda ostaja metoda izbora za morfolo{ko
opredelitev napake in oceno regurgitacije sistemske
zaklopke, za oceno funkcije morfolo{ko
desnega prekata pa je postala magnetna
resonanca srca zlati standard (P. Kilner,
The Royal Brompton & Harefield NHS Trust,
London).
Zadnji dan simpozija smo obravnavali prirojene
sr~ne napake v nose~nosti. Izpostavljene
so bile prirojene napake, ki predstavljajo
veliko tveganje za mater in/ali plod: oslabela
funkcija levega prekata (iztisna frakcija
30 odstotkov ali manj), simptomatska stenoza
aortne zaklopke, Eisenmengerjev sindrom
in Marfanov sindrom (J. Colman, Mount Sinai
Hospital, Toronto). Izjemno zanimivo in
uporabno je bilo predavanje C. Warnes
(Mayo Clinic Rochester) o antikoagulacijski
za{~iti med nose~nostjo. Izpostavila je nevarnosti
kumarinov v prvem trimestru (teratogenost)
in tretjem trimestru (krvavitve matere
in ploda). Podala je nekaj shem antikoagulacijske
za{~ite, in sicer kombinacije kumarinov
in heparinov med nose~nostjo. Poudarila
je tudi prednosti nizkomolekularnih heparinov,
a opozorila na majhno {tevilo {tudij
s tega podro~ja. Z anekdoti~nimi primeri se
je dotaknila uspe{nega zdravljenja s fibrinolitiki
v nose~nosti. Zanimivo je bilo tudi predavanje
porodni~arja P. Steera (Chelsea &
Westminster Hospital, London) o vodenju
poroda pri porodnicah s prirojenimi sr~nimi
napakami. Predvsem je priporo~al spontan
vaginalni porod v epiduralni anesteziji.
Sklop predavanj o nose~nosti je zaklju~ila spet
C. Warnes s predavanjem o medikamentoznem
zdravljenju aritmij v nose~nosti. Poudarila
je nujnost upo{tevanja klasifikacije zdravil
po klasifikaciji FDA (oznake A, B, C, D,
X) glede vpliva na plod.
Simpozij sta zaklju~ili predavanji o embriologiji
srca (R. Collins - Nakai, University
of Alberta, Edmonton) in genetiki prirojenih
sr~nih napak (D. Wilson, Southampton
General Hospital, Southampton).
Obe podro~ji imata neverjetne mo`nosti v
bazi~nem raziskovalnem delu.
Pot domov je bil ~as za razmislek o simpoziju.
Odli~na predavanja in mo`nost razpravljanja
z najvidnej{imi strokovnjaki so
natrosila ogromno novih informacij in novega
znanja. Trezen premislek mi je dal zadovoljstvo,
da tudi v Sloveniji ne delamo slabo
na tem podro~ju. Odrasle bolnike s prirojenimi
sr~nimi napakami v osnovi obravnavamo
na povsem enak na~in, kot so svetovali
na tem simpoziju. Kljub vsemu je nekaj
podro~ij, ki jih je potrebno izbolj{ati. Za
to obstajajo vse mo`nosti, le izkoristiti jih je
treba.
Udele`bo so omogo~ili Klini~ni center
Ljubljana, Klini~ni oddelek za kardiologijo
in Merck Sharp & Dohme IDEA, Inc.
Spletna stran Zdravni{ke zbornice Slovenije
http://www.zzs-mcs.si
ISIS december 2002