glasilozdravni Å¡ kezborniceslovenije - ZdravniÅ¡ka zbornica Slovenije

More documents

Recommendations

Info

S T R O K O V N A S R E Č A N J A 101 tudi odkrijejo spremembe z endoskopsko retrogradno pankreatografijo, kar ga zaradi manj{e invazivnosti pri diagnostiki teh sprememb postavlja pred radiolo{ke kontrastne metode. Zaradi tega se je uveljavil tudi kot presejalna metoda pri bolnikih z druìnsko obremenjenostjo za rak trebu{ne slinavke in seveda pri è omenjenih bolnikih s kroni~nimi vnetnimi spremembami. Pravilen ~asovni interval sledenja bolnikov s pove~anim tveganjem za nastanek raka trebu{ne slinavke pa ostaja {e predmet prihodnjih klini~nih raziskav. Z novej{imi aparati lahko metoda endoskopskega ultrazvoka tudi pri bolnikih s kroni~nim vnetjem trebu{ne slinavke in razvitimi zapleti, kot so psevdociste, preide iz diagnosti~ne metode v terapevtsko, saj omogo~a endoskopsko drenaò teko~ine pod nadzorom ultrazvoka. Ali bo v prihodnje tak{na metoda postala standard praznjenja psevdocist ali abscesov, {e ni povsem jasno, vsekakor pa se je endoskopska drenaà nakopi~ene teko~ine ob trebu{ni slinavki bistveno izbolj{ala po dodatni diagnosti~ni oceni z endoskopskim ultrazvokom, ker pomembno vpliva na planiranje drenaè. V prihodnje lahko pri~akujemo hiter razvoj interventnega endoskopskega ultrazvoka, ki bo nadomestil druge invazivnej- {e endoskopske postopke ali celo zmanj{al potrebo po operativnem zdravljenju. Seveda je obisk tako kakovostnega simpozija v mestu, kot je New York, za ~loveka velik izziv. Potovanje v New York je v vsakem primeru velik dogodek, multikulturno velemesto s svetovljanskimi zna~ilnostmi pa ena od privla~nej{ih turisti~nih to~k. Zdru- èvanje strokovnega izpopolnjevanja in seveda ogleda pomembnih to~k v New Yorku je od mene in moje druìne zahtevalo kar velike napore, saj smo èleli doìveti ~im ve~ nepozabnih dogodkov, kar nam je v veliki meri tudi uspelo. Med drugim smo si ogledali tudi “ostanek Word Trade Centra”, veliko luknjo, ki je postala turisti~na atrakcija in pa{a za amaterske fotografe, sicer pa v mestu nismo opazili ne duhovnih in ne fizi~nih ostankov 11. septembra 2001. Velikanske razdalje in mogo~ne stolpnice ostajajo nesporna zna~ilnost Manhattna, na katerem kot sprehajalec zelo hitro odkrije{ doma~nost in zna~ilnosti vsakdana, mo`nosti, ki jih ponuja svet kulture in zabave, pa ti ob odhodu nehote zbudijo ob~utek àlosti, ko se poslavlja{ od giganta, v katerem sicer ne bi mogel ìveti, vsaj jaz. Udele`bo na simpoziju mi je omogo~ilo predstavni{tvo Olympus-Europe v Sloveniji, za kar se jim prisr~no zahvaljujem. Prirojene sr~ne napake pri odraslih Mirta Koèlj VLondonu je od 26. do 28. septembra 2002 potekal 1. zdruèni evropski/severnoameri{ki simpozij o prirojenih sr~nih napakah pri odraslih (1 st Joint European/North American Symposium on Congenital Heart Disease in the Adult). Simpozija sva se udeleìli s kolegico mag. Katjo Prok{elj, dr. med. Simpozij je potekal v prijetnem okolju Royal College of Surgeons of England v sredi{~u Londona. Morda se zdi nenavaden naslov simpozija, a gledano zgodovinsko gre za sre~anje tistih, ki so pionirji na podro~ju dokaj nove veje kardiologije, ki se ukvarja s prirojenimi sr~nimi napakami pri odraslih. Nujnost posebne obravnave teh bolnikov so prvi spoznali v Angliji, Kanadi in kmalu za njimi v ZDA ter v kontinentalni Evropi, najprej na Nizozemskem. Z razvojem kongenitalne sr~no-ìlne kirurgije je preìvetje otrok s prirojeno sr~no napako do odraslega obdobja vse bolj{e in zato sre~ujemo vedno ve~ teh bolnikov v internisti~nih ambulantah. Pred Royal College of Surgeons of England: Mirta Koèlj in Katja Prok{elj .................................................................................................. december 2002 ISIS
102 S T R O K O V N A S R E Č A N J A Pred leti smo tudi v Klini~nem centru za- ~eli obravnavati odrasle bolnike s prirojenimi sr~nimi napakami kot skupino bolnikov s posebnimi potrebami v kardiolo{ki obravnavi. Prav zato sem od{la v London z velikimi pri~akovanji. Program seminarja je bil usmerjen h klini~nemu pristopu k tem bolnikom in je nakazoval nekatere smeri raziskovalnega dela na tem podro~ju. Prvo dopoldne je bilo posve~eno Ebsteinovi anomaliji. Po temeljiti obravnavi anatomije te sr~ne napake (Y. Ho, National Heart & Lung Institute, London) smo se posvetili diagnosti~ni obravnavi in klini~ni sliki bolezni v odraslem obdobju. Poudarek je bil na nefarmakolo{kem zdravljenju aritmij (R. Schilling, St. Bartholomew´s Hospital, London). V drugem delu prvega dne je bila na sporedu obravnava intrakardialnih {antov. Predvsem so bila zanimiva predavanja o perkutanem zapiranju ASD in odprtega foramna ovale. Moderno stali{~e glede zapiranja ASD je podal glavni organizator leto{njega sre~anja M. Gatzoulis (The Royal Brompton & Harefield NHS Trust, London): zaprtje ASD izbolj{a dolgoro~no preìvetje, izbolj{a se telesna zmogljivost, ustavi se morebiten razvoj plju~ne hipertenzije, manj je aritmij in centralnih embolij. [e vedno pa niso povsem trdno postavljene indikacije za zapiranje odprtega foramna ovale. Predvsem ni jasen na~in in trajanje antikoagulacijske oz. antiagregacijske za{~ite po tem posegu, saj {e ni izdelanih veliko {tudij. S svojim predavanjem je navdu- {ila L. Harris (Toronto Congenital Cardiac Center for Adults, Toronto), ki je suvereno obravnavala mehanizme nadprekatnih motenj sr~nega ritma pri ASD in na~ine njihovega zdravljenja. Tudi ona je poudarjala nefarmakolo{ke na~ine zdravljenja aritmij, saj so sicer ti bolniki dolga leta, ~e ne celo desetletja, izpostavljeni antiaritmikom z vsemi njihovimi stranskimi u~inki. Raziskovalno delo na tem podro~ju je usmerjeno v elektri~no in mehani~no remodelacijo atrijev zaradi dolgotrajnega {anta. Naslednji dan je bil nekoliko bolj kirur{- ko usmerjen. Nekaj predavanj je bilo posve- ~enih kirur{kim pristopom pri napakah z obstrukcijo izto~nega dela levega prekata. Izstopalo je predavanje M. de Levala (The Hospital for Sick Children, London), ki je obravnaval kirur{ko korekcijo aortne regurgitacije pri VSD. Po predavanjih smo vsi udeleènci sodelovali v mini delavnici, kjer smo obravnavali nekaj klini~nih primerov. Rezultati na- {ega dela so pokazali izjemno pester pristop k temu problemu v razli~nih deèlah. V popoldanskem delu so bili iz~rpno obravnavani transpozicijski kompleksi. Tu je bil poudarek na aktualnih vpra{anjih v odraslem obdobju: funkcija sistemskega prekata, insuficienca sistemske atrioventrikularne zaklopke, motnje prevajanja in na~ini zdravljenja. O medikamentozni za{~iti sistemskega prekata je govorila J. Therrien (Toronto Congenital Cardiac Centre for Adults, Toronto). Obstaja nekaj manj{ih {tudij, ki è potrjujejo u~inkovitost sartanov in inhibitorjev ACE. Morebitni ugoden u~inek blokatorjev receptorjev beta {e ni potrjen. Zanimiva so bila tudi predavanja o diagnostiki transpozicijskih kompleksov pri odraslih. Ehokardiografija seveda ostaja metoda izbora za morfolo{ko opredelitev napake in oceno regurgitacije sistemske zaklopke, za oceno funkcije morfolo{ko desnega prekata pa je postala magnetna resonanca srca zlati standard (P. Kilner, The Royal Brompton & Harefield NHS Trust, London). Zadnji dan simpozija smo obravnavali prirojene sr~ne napake v nose~nosti. Izpostavljene so bile prirojene napake, ki predstavljajo veliko tveganje za mater in/ali plod: oslabela funkcija levega prekata (iztisna frakcija 30 odstotkov ali manj), simptomatska stenoza aortne zaklopke, Eisenmengerjev sindrom in Marfanov sindrom (J. Colman, Mount Sinai Hospital, Toronto). Izjemno zanimivo in uporabno je bilo predavanje C. Warnes (Mayo Clinic Rochester) o antikoagulacijski za{~iti med nose~nostjo. Izpostavila je nevarnosti kumarinov v prvem trimestru (teratogenost) in tretjem trimestru (krvavitve matere in ploda). Podala je nekaj shem antikoagulacijske za{~ite, in sicer kombinacije kumarinov in heparinov med nose~nostjo. Poudarila je tudi prednosti nizkomolekularnih heparinov, a opozorila na majhno {tevilo {tudij s tega podro~ja. Z anekdoti~nimi primeri se je dotaknila uspe{nega zdravljenja s fibrinolitiki v nose~nosti. Zanimivo je bilo tudi predavanje porodni~arja P. Steera (Chelsea & Westminster Hospital, London) o vodenju poroda pri porodnicah s prirojenimi sr~nimi napakami. Predvsem je priporo~al spontan vaginalni porod v epiduralni anesteziji. Sklop predavanj o nose~nosti je zaklju~ila spet C. Warnes s predavanjem o medikamentoznem zdravljenju aritmij v nose~nosti. Poudarila je nujnost upo{tevanja klasifikacije zdravil po klasifikaciji FDA (oznake A, B, C, D, X) glede vpliva na plod. Simpozij sta zaklju~ili predavanji o embriologiji srca (R. Collins - Nakai, University of Alberta, Edmonton) in genetiki prirojenih sr~nih napak (D. Wilson, Southampton General Hospital, Southampton). Obe podro~ji imata neverjetne mo`nosti v bazi~nem raziskovalnem delu. Pot domov je bil ~as za razmislek o simpoziju. Odli~na predavanja in mo`nost razpravljanja z najvidnej{imi strokovnjaki so natrosila ogromno novih informacij in novega znanja. Trezen premislek mi je dal zadovoljstvo, da tudi v Sloveniji ne delamo slabo na tem podro~ju. Odrasle bolnike s prirojenimi sr~nimi napakami v osnovi obravnavamo na povsem enak na~in, kot so svetovali na tem simpoziju. Kljub vsemu je nekaj podro~ij, ki jih je potrebno izbolj{ati. Za to obstajajo vse mo`nosti, le izkoristiti jih je treba. Udele`bo so omogo~ili Klini~ni center Ljubljana, Klini~ni oddelek za kardiologijo in Merck Sharp & Dohme IDEA, Inc. Spletna stran Zdravni{ke zbornice <strong>Slovenije</strong> http://www.zzs-mcs.si ISIS december 2002
Page 1 and 2:
Leto XI. Številka 12 / 1. december
Page 3 and 4:
4 U V O D N I K Spoštovani gospod
Page 5 and 6:
SV. JANEZ OD BOGA KOMUNICIRANJE Kom
Page 7 and 8:
10 N O V I C E Prejemnika ~astnega
Page 9 and 10:
12 N O V I C E Slovensko oftalmolo{
Page 11 and 12:
17 N O V I C E Deset Mila~i~evih te
Page 13:
20 N O V I C E ZDRAVNIK NA TRGU DEL
Page 17 and 18:
24 N O V I C E Krunoslav Margi} in
Page 19 and 20:
26 N O V I C E Za nevsakdanjo okras
Page 21 and 22:
29 N O V I C E 3. strokovno sre~anj
Page 23 and 24:
FOTOREPORTAŽA 31 44. Tav~arjevi dn
Page 25 and 26:
33 F O T O R E P O R T A Ž A Preda
Page 27 and 28:
Otro{ka usta: zastra{ujo~i podatki
Page 29 and 30:
INTERVJU 39 Erih Teti~kovi~ Martin
Page 31 and 32: 41 I N T E R V J U tem prikazati tu
Page 33 and 34: 43 I N T E R V J U E: ê bi rad obj
Page 35 and 36: 45 I N T E R V J U poskusu sprejeta
Page 37 and 38: 49 A K T U A L N O Prosta mesta za
Page 39 and 40: 52 A K T U A L N O Administrativne
Page 41 and 42: 56 FORUM Da, kr{im pravila Du{an Ke
Page 43 and 44: 58 ZANIMIVO “Biti otrok je v 19.
Page 45 and 46: 60 Z A N I M I V O krament, cerkven
Page 47 and 48: 62 Z A N I M I V O Detomor v veljav
Page 49 and 50: 64 Z A N I M I V O no in izvedencu
Page 51 and 52: 67 Z A N I M I V O Ves ta ~as je ra
Page 53 and 54: 71 P R O G R A M I S T R O K O V N
Page 65 and 66: 83 D E L O V N A M E S T A Javni za
Page 67 and 68: 85 O G L A S I MEDICINSKA FAKULTETA
Page 69 and 70: 88 DELO ZBORNICE Zapisniki IO ZZS Z
Page 71 and 72: 90 D E L O Z B O R N I C E Zapisnik
Page 73 and 74: 92 D E L O Z B O R N I C E K 1. to~
Page 75 and 76: 94 D E L O Z B O R N I C E Novi zak
Page 77 and 78: 96 D E L O Z B O R N I C E Errata c
Page 79 and 80: 98 OBVESTILA Dopis Ministrstva za z
Page 81: 100 S T R O K O V N A S R E Č A N
Page 85 and 86: 104 S T R O K O V N A S R E Č A N
Page 93 and 94: S T R O K O V N A S R E Č A N J A
Page 101 and 102: RECENZIJA 125 Slovenski medicinski
Page 103 and 104: TAKO MISLIMO 127 Za~etek slovenske
Page 105 and 106: N O V E P U B L I K A C I J E 129 K
Page 107 and 108: 131 Z D R A V N I K I V P R O S T E
Page 109 and 110: 133 Z D R A V N I K I V P R O S T E
Page 111 and 112: Z D R A V N I K I V P R O S T E M
Page 113 and 114: 137 S K N J I Ž N E P O L I C E go
Page 115 and 116: 139 P E R S O N A L I A Prim. izr.
Page 117 and 118: 142 Datum Pri~etek Kraj Tema [tevil
Page 125 and 126: 150 Uredni{tvu revije Isis Dalmatin
Page 127 and 128: Navodila avtorjem Rok za oddajo vse
show all

glasilozdravni Å¡ kezborniceslovenije - ZdravniÅ¡ka zbornica Slovenije

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?