glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

93
D E L O Z B O R N I C E
misija naj bi ugotovila posledice zaostankov pri izdelavi histolo{kih
izvidov pri pacientih, ki so bili pregledani in/ali zdravljeni v celjski
bolni{nici. V skladu s poro~ilom komisije bi odbor za strokovnomedicinska
vpra{anja obravnaval posamezne primere, ~e bo podan
sum neustreznega zdravljenja z negativnimi posledicami za bolnika.
Odbor bo v tak{nih primerih ugotavljal odgovornost zdravnika,
ki je zdravljenje vodil.
Predsednik se je strinjal s predlogom prof. Pegana. Predlagal je,
da prof. Pegan pripravi dopis doc. Komadini, v katerem ga obvesti
o imenovanju komisije Zbornice ter namenu imenovanja.
Janija Derni~a, dr. med., je zanimalo, ali ima Zbornica pravico
do izvajanja nadzora in ali so zagotovljena sredstva za izvajanje nadzorov
oz. iz katerih virov. Pojasnil je, da ~e ne gre za izvajanje javnega
pooblastila, Zbornica opravljeno delo honorira s pogodbo o delu.
Predsednik je pojasnil, da plan za strokovni nadzor za leto 2002
{e ni izpolnjen.
Brane Dobnikar, univ. dipl. prav., je predlagal, da bi omejili kvoto
nadzorov za leto 2003.
@ivo Bobi~, dr. stom., se je strinjal, da Zbornica ne more izvesti
nadzorov za vse zdravnike celjske bolni{nice. Zdi se mu smiselno,
da komisija prou~i zadevo in na podlagi utemeljenega suma Zbornica
izvede strokovni nadzor pri zdravniku, ki je zdravljenje vodil.
Prim. Andrej Mo`ina, dr. med., je menil, da mora Zbornica o
izsledkih dela imenovane komisije so~asno obve{~ati javnost.
Predsednik je menil, da je potrebno jasno opredeliti delo komisije,
v roku 10 dni pa dati pisno izjavo za javnost.
Prof. dr. Vladislav Pegan, dr. med. in Elizabeta Bobnar Naj`er,
prof., sta menila, da je potrebno po~akati na odziv doc. Komadine.
Prof. dr. Matija Horvat, dr. med., je pripomnil, da je pristojnost
Zbornice, da analizira izklju~no individualno odgovornost zdravnika.
Menil je, da gre v celjski bolni{nici za organizacijske napake in
Zbornica v tem primeru ne more ukrepati.
Predsednik je pojasnil, da bo komisija najprej opravila svoje delo
v roku 10 dni. Delo komisije bo obravnaval odbor za strokovnomedicinska
vpra{anja. Zbornica bo ukrepala le v primeru, ko bomo
imeli dokaze za utemeljen sum, da gre za strokovno napako zdravnika.
Po razpravi je bil soglasno sprejet sklep {t. 214/15/2002:
1. Zdravni{ka zbornica Slovenije je marca 2002 prejela pismo strokovnega
direktorja Splo{ne bolni{nice Celje (SBC), doc. dr. Radka
Komadine, dr. med., da `eli informacijo, kak{ni so normativi
za delovno obremenjenost zdravnikov patologov. Pismo je obravnaval
odbor za strokovno-medicinska vpra{anja na svoji seji, dne
7. maja 2002. Seje se je na povabilo odbora udele`il tudi doc. Radko
Komadina. Odbor je seznanil z dejstvom, da pri obravnavi histolo{kih
izvidov v njihovi bolni{nici nastajajo zaostanki, ni pa
bil seznanjen z dejansko ~asovno razse`nostjo zaostankov. Prisotni
so razpravljali o delovnih obremenitvah zdravnikov patologov.
Odbor za strokovno-medicinska vpra{anja je sklenil, da
za dodatne informacije o priporo~ilih za sprejemljive obremenitve
posameznega zdravnika patologa, ki omogo~ajo varno in kakovostno
delo, zaprosi Zdru`enje patologov Slovenije. Odbor se
je strinjal s predlogom doc. Komadine, da bodo zaostanke re{evali
s pomo~jo honorarnih sodelavcev. Zdru`enje patologov je
svoj odgovor posredovalo 6. junija 2002. Iz odgovora je bilo jasno
razvidno, da so bili, glede na priporo~ene delovne obremenitve,
zdravniki patologi v celjski bolni{nici ve~ kot dvakrat bolj
obremenjeni. Glede na to priporo~ilo je Zdravni{ka zbornica Slovenije
sklenila razpisati dodatno specializacijo iz patologije za celjsko
bolni{nico ob prvem naslednjem razpisu zdravni{kih specializacij.
Z vso dejansko razse`nostjo ~asovnih zaostankov je bila
Zdravni{ka zbornica seznanjena iz javnih medijev, 9. oktobra
2002.
2. Zdravni{ka zbornica se zaveda pomena zaupanja pacientov v delo
zdravnikov, zato se je nemudoma vklju~ila v ugotavljanje posledic
zaostankov pri izdelavi histolo{kih izvidov v Splo{ni bolni-
{nici Celje. V mnogih pogovorih s strokovnim vodstvom bolni-
{nice in zdravniki si sku{a ustvariti jasno sliko dogajanja. Glede
na veliko {tevilo zaostalih histolo{kih izvidov delo ne more biti
kon~ano v nekaj dneh. Do 17. oktobra 2002 je Zbornica prejela
seznam zaostalih histolo{kih izvidov ter izjave predstojnikov oddelkov
SBC o mo`nih posledicah za zdravje pacientov, katerih
izvidi so bili v zaostanku.
3. Zdravni{ka zbornica Slovenije si bo v okviru svojih pristojnosti,
ki se nana{ajo izklju~no na zdravnika posameznika, prizadevala
za ~im hitrej{o in ~imbolj podrobno analizo stanja in mo`nih posledic.
V ta namen je bila na seji izvr{ilnega odbora, dne 17. oktobra
2002, imenovana komisija v sestavi: prof. dr. Stanislav Rep{e,
dr. med., specialist kirurg, prof. dr. Nina Gale, dr. med., specialistka
patologinja, in prof. dr. Stelio Rakar, dr. med., specialist
ginekologije in porodni{tva. Komisija bo prou~ila vse sporne primere
in posredovala analizo odboru za strokovno-medicinska
vpra{anja, ki se bo glede na izsledke odlo~il za nadaljnje ukrepe.
4. Zdravni{ka zbornica Slovenije poziva vodstvo Splo{ne bolni{nice
Celje in Ministrstvo za zdravje, da nemudoma zagotovita ustrezne
pogoje, da bodo pregledani vsi zaostali preparati in bo omogo~eno
normalno teko~e delo.
K 3. to~ki dnevnega reda: Stali{~e Zbornice do osnutka novega
Zakona o lekarni{ki dejavnosti
Prim. Martin Mo`ina, dr. med., je povedal, da je Lekarni{ka zbornica
Slovenije posredovala Zdravni{ki zbornici Slovenije besedilo
predloga novega Zakona o lekarni{ki dejavnosti, ki naj bi nadomestil
sedanji zakon. V nadaljevanju je predstavil bistvene novosti, ki
jih prina{a predlog novega zakona:
1. Predlagatelj ocenjuje, da ni ve~ potrebe po omejevanju izvajanja
lekarni{ke dejavnosti na javne zavode in zasebne lekarnarje. Poudarek
je na privatizaciji javnih lekarn.
2. Spremembe se nana{ajo tudi na podro~je raz{iritve dejavnosti lekarnarjev
od predvsem izdajanja zdravil na dajanje nasvetov in
nudenje nekaterih drugih storitev. Po njegovem mnenju gre za
poseganje v medicinsko sfero in zahteva podrobnej{o analizo.
3. Bolni{ni~ne lekarne
4. Lekarne naj bi prevzele vso distribucijo medicinskih pripomo~kov.
Po njegovem mnenju oskrbovanje z medicinskimi pripomo~ki
ne more biti domena zgolj lekarni{ke dejavnosti. Medicinski
pripomo~ki predstavljajo izredno {irok in raznolik nabor materialov,
aparatur in drugih specializiranih pripomo~kov, ki jih tudi
sedaj dobavljajo razli~na ozko specializirana podjetja in nimajo
zveze s farmacijo.
5. Lekarne naj bi bile upravljalec zbirke podatkov. Ni jasno opredeljen
obseg podatkov in namen zbiranja podatkov. Prav tako ni
opredeljeno, kako bo poskrbljeno za zaupnost podatkov. To bi
moral urejati poseben zakon.
december 2002 ISIS