glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

88
DELO ZBORNICE
Zapisniki IO ZZS
Zapisnik 13. seje izvr{ilnega odbora
Zdravni{ke zbornice Slovenije,
ki je potekala 12. septembra 2002
Soglasno je bil sprejet sklep {t. 189/13/2002:
Sprejme se naslednji dnevni red:
1. Potrditev zapisnika 12. seje izvr{ilnega odbora z dne 22. 8. 2002
in poro~ilo o izvr{itvi sklepov;
2. Izvajanje projekta Kakovost v zdravstvu;
3. Finan~no poslovanje Zdravni{ke zbornice Slovenije v letu 2002:
a) Finan~no poslovanje ZZS v prvem polletju 2002 in predlogi
ukrepov za pozitivno finan~no poslovanje,
b) Navodila za vodenje stro{kovnega ra~unovodstva - predlog,
4. Predlog imenovanja glavnih mentorjev za medicinske specializacije
za obdobje 2002 - 2003.
K 1. to~ki dnevnega reda: Potrditev zapisnika 12. seje izvr{ilnega
odbora z dne 22. 8. 2002 in poro~ilo o izvr{itvi sklepov
Soglasno je bil sprejet sklep {t. 190/13/2002:
Potrdi se zapisnik 12. seje izvr{ilnega odbora z dne 22. 8. 2002 v
predlo`eni obliki ter poro~ilo o realizaciji sklepov.
K 2. to~ki dnevnega reda: Izvajanje projekta Kakovost v zdravstvu
Prof. dr. Marjan Pajntar, dr. med., je povedal, da se je projekt
pri~el septembra 1999. Pilotska {tudija je pri~ela te~i septembra 2000
in je bila v septembru 2001 zaklju~ena. S 1. 1. 2002 so pri~eli zdravniki
v vseh slovenskih bolni{nicah, kjer opravljajo delo, za katero so
bili narejeni vpra{alniki, zbirati pri vseh ustreznih bolnikih podatke
in jih po{iljati po internetu. S 1. 2. 2002 so pri~eli zbirati podatke
splo{ni zdravniki, stomatologi pa s 1. 3. 2002. Menil je, da zbiranje
podatkov poteka po eni strani zelo dobro, po drugi pa slabo. Pohvalil
je odziv zdravnikov zaposlenih v manj{ih bolni{nicah. Odziv
zdravnikov zaposlenih v KC je slab{i. Za motivacijo splo{nih zdravnikov
in zobozdravnikov je bilo veliko storjeno, vendar kljub temu
splo{ni zdravniki, {e manj pa zobozdravniki, ne izpolnjujejo vpra-
{alnikov. Splo{ni zdravniki menijo, da bi izpolnjevali vpra{alnike,
~e bi bili za to pla~ani, zobozdravniki so se izgovarjali na formo vpra-
{alnikov. Povedal je, da je do sedaj zbranih 16.328 vpra{alnikov, kar
se mu zdi primerno za dostojno analizo. Stroka bo analizirala vrednost
zbranih podatkov in pri vrednih postavila standarde, pri slab-
{ih pa predlagala spremembe v na~inu, kakovosti in obsegu zbiranja
podatkov.
Dr. Brane L. Lesko{ek, univ. dipl. ing., je v nadaljevanju povedal,
da se od marca letos vodi statistika dostopov do spletnega stre`nika.
Viden je promet po mesecih in dejavnost zdravnikov ~ez dan. Izvajajo
se vsakodnevne analize prispelih podatkov. Vodi se tudi dnevnik,
v katerem so zavedeni vsi kontakti.
Predsednika je zanimalo, kaj je iz dobljenih podatkov `e mogo~e
analizirati. Projekt je potrebno pripeljati do faze, v kateri bo iz podatkov
mogo~e dolo~iti indikatorje kakovosti. Na podlagi zbranih
indikatorjev kakovosti bodo dolo~eni standardi kakovosti. Na podlagi
bolj ob{irnega poro~ila se bo izvr{ilni odbor odlo~al o implementaciji
projekta.
Prof. dr. Marjan Pajntar, dr. med., mu je pojasnil, da zbiranje
podatkov ni potekalo tako, kot je bilo zami{ljeno. Veliko podatkov
pa je za~elo prihajati ravno v tem mesecu in bi bilo zaradi tega {koda
sedaj prekiniti zbiranje podatkov.
Predsednik je poudaril, da ni vpra{anje zbirati podatke ali ne. Zanimalo
ga je, ali so realne mo`nosti, da pridemo do {tevila podatkov,
na podlagi katerega bo mogo~e dolo~iti indikatorje kakovosti
in nato dolo~iti standarde kakovosti.
Prof. dr. Marjan Pajntar, dr. med., mu je pojasnil, da so indikatorji
kakovosti `e dolo~eni iz pilotske {tudije. Namen nadaljevanja
zbiranja podatkov je v tem, da se zbere ve~ predlogov, na podlagi
katerih se dolo~i indikatorje, ki se bodo zbirali naprej. Kazalec kakovosti
je dober, ~e razplasti prebivalstvo, v nasprotnem primeru pa
ne. Predlagal je, da se podatke zbira do konca leta. Ponovno je izrazil
nezadovoljstvo zaradi neizpolnjevanja vpra{alnikov pri splo{nih
zdravnikih in zobozdravnikih.
Predsednik je poudaril, da ga ne moti to, da zbiranje podatkov ni
uspe{no na vseh podro~jih. Treba je analizirati tista podro~ja, kjer je
to mogo~e, in dolo~iti indikatorje. Finan~na analiza Zbornice je pokazala,
da so bila vsa sredstva, namenjena za ta projekt, porabljena
`e v prvi polovici leta. Tudi zaradi tega je potrebno pokazati, kaj je
zbrano in na podoben na~in kot za dru`insko medicino obdelati tudi
druga podro~ja.
Prof. dr. Matija Horvat, dr. med., je dejal, da je po njegovem mnenju
projekt {e vedno v pilotski fazi. Potrebno se je koncentrirati na
tiste dele, ki so vzorno obdelani in na teh delih pokazati, da so podatki
dobri.
Prof. dr. Marjan Pajntar, dr. med., je dejal, da ~e ne bi bilo pisma
Zdru`enja zdravstvenih zavodov, bi projekt tekel druga~e. Statistik
bo obdelal podatke, le-te se bo izro~ilo stroki, stroka pa bo dorekla
svoje. Pojasnil je, da je bila pilotska {tudija kon~ana, ko so bila dana
vpra{anja in pripombe nanje. Strokovni svet je ocenil vpra{anja,
koordinatorji tega niso sprejeli. Zaradi majhnega {tevila prispelih
podatkov ni bila mo`na statisti~na obdelava.
Predsednik se je pridru`il mnenju prof. Horvata, ter dejal, da bo
pilotska {tudija kon~ana takrat, ko bodo dokazani vredni indikatorji
kakovosti. Le-ti morajo biti predstavljeni izvr{ilnemu odboru.
Izvr{ilni odbor bo odlo~il ali gremo v implementacijo projekta.
Asist. Gordana @iv~ec Kalan, dr. med., je dejala, da je bil odbor za
osnovno zdravstvo premalo vklju~en v ta projekt. Pozitivna vloga
odbora je bila premalo odigrana. Okrogla miza v Ljubljani je zadevo
izbolj{ala. Odbor je v okviru promotivne dejavnosti povabil vse direktorje
ZD in jih seznanil s pozitivnimi lastnostmi projekta. Menila
je, da se projekt ne zaklju~i zdaj, dolo~i pa se rok zaklju~ka.
Prim. Anton @idanik, dr. med., je predlagal dva motivacijska ukrepa:
glavni mentor naj od asistenta zahteva da izpolnjuje vpra{alnik.
Izpolnjevanje vpra{alnikov se ustrezno to~kuje. Te to~ke se priznajo
za podalj{anje licence.
Predsednik je dejal, da je vpra{anje, kako to povezati, potem pa
ISIS december 2002