glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

66
Z A N I M I V O
Zgodovina postane tisto,
kar je zapisano
Mariborska bolni{nica je izdala monografijo ob 200-letnici
Mario Kocijan~i~
Zdravja in novih mo~i tu mnog’
bo iskal in tola`be,
z novim pogumom se spet
vra~al v `ivljenje od tod.
(Distih s temeljnega kamna nove stavbe krg. odd. SBM, 1955)
(Janko Glaser, 1893-1975)
Splo{na bolni{nica Maribor (1799-1999) je strokovna monografija
urednice, zgodovinarke asist. dr. Cirile Toplak, in strokovne
svetovalke, zgodovinarke medicine doc. dr. Zvonke Zupani~
Slavec. Knjiga, kakr{ne slovenska medicina {e ni imela, naredi
vtis `e s svojim obsegom. [teje kar 357 strani velikega formata in je
opremljena z okoli 350 fotografijami. Vseh, ki so sodelovali, ni mo~
na{teti, k strokovnosti pa so bistveno pripomogli predstojniki oddelkov
SBM, ki so popisali razvojno pot oddelkov, zgodovinarji, ki
so v uvodu na znanstven na~in predstavili bolni{ni~ne korenine, ter
recenzent prof. dr. Eldar M. Gad`ijev. Uvodne zgodovinske prispevke
so napisali akademik Jo`e Mlinari~, doc. dr. Zvonka Zupani~ Slavec,
primarij Gregor Pivec in zgodovinar dr. Marjan @nidari~. V knjigo
Ob dvestoletnici Splo{ne bolni{nice Maribor so tehtne misli zapisali
tudi minister prof. dr. Du{an Keber, direktor Klini~nega centra
Ljubljana prof. dr. Zoran M. Arne`, dekan Medicinske fakultete
v Ljubljani prof. dr. Miha @argi, rektor Univerze v Mariboru Ludvik
Toplak in `upan MO Maribor Boris Sovi~. Knjiga je hkrati spomenica
nekdanjim in sedanjim zaposlenim, je kronologija dela in ~asa
ter vodilo bolni{nici za njeno prihodnost.
Skozi ~as
Knjiga je nastajala ve~ let. Ni~ zato! Tudi mariborska bolni{nica
ni nastala kar ~ez no~! Spomnimo se, kako je to popisoval `e mariborski
zgodovinar medicine Eman Pertl. Pot od hiralnic, kapucinskega
in minoritskega infirmarija do mestnega {pitala je trajala stoletja.
Od nastanka nekdanje Mestne bolni{nice leta 1799 do dandanes
pa je minilo celih dvesto let. Veliko je mejnikov, popisanih in
nepopisanih.
Bolni{nica pri~ne z delom 1. decembra 1799 s 6 do 8 posteljami.
Leta 1844 {teje le 29, leta 1847 pa komaj 40 postelj. Leta 1843 pridejo
prve tri sestre usmiljenke. To leto je pomembno tudi zato, ker so iz
mariborske Mestne bolni{nice dokon~no izlo~ili hiralce in pohabljence
ter je tako postala zares prava bolni{nica. Zapisano je, da je 6.
decembra 1855 izpraznjeno poslopje Mestne bolni{nice in da se je
bolni{nica preselila na Tr`a{ko cesto. Iz letnega poro~ila za leto 1856
spoznamo bolni{nico v prvem letu po preselitvi v Magdalensko predmestje
(Tr`a{ka cesta {t. 13, kjer stoji {e danes). Mestna bolni{nica je
oskrbovala 470 bolnikov, imela 2 zdravnika, 4 usmiljenke, 1 hlapca
in 1 deklo. Leta 1857 dobi Mestna bolni{nica pravico javnosti in naslov
splo{na bolni{nica.
V letih 1864 in 1865 so prizidali severni trakt, mrtva{nico in barako
za infekcijske bolezni, tako da je bolni{nica takrat imela (vsega)
65 postelj. Po zidavah je v letu 1896 imela mariborska Splo{na
bolni{nica 200 postelj. V letih 1898 do 1903 so nastali kirur{ki oddelek,
izolirnica, novo kuhinjsko poslopje, “kri`ni” hodnik, pralnica,
novo gospodarsko poslopje in nova mrtva{nica. Pred prvo svetovno
vojno je bolni{nica imela samo dva oddelka, tj. interni (medicinski)
z izolirnico za akutne nalezljive bolezni in “eksterni”, kjer so zdravili
kirur{ke bolezni, opekline, ko`ne in spolne bolezni, pa tudi vse ostale
“eksterne” bolezni. Zdravnikov je bilo takrat le pet - vsi neslovenskega
pokolenja… izraziti zastopniki avstrijske in nem{ke miselnosti
(E. Pertl). Ob propadu dvojne monarhije in preobratu leta
1918 je bilo v mariborski Splo{ni bolni{nici ve~inoma nem{ko osebje,
razen dveh slovenskih zdravnikov in nekaj slovenskih stre`nikov in
stre`nic. Bolni{nica je bila odvisna od nem{kih zdravnikov specialistov
iz Gradca. [tirje veliki zdravniki in veliki mo`je so se odlo~ili,
da prevzamejo mariborsko Splo{no bolni{nico in jo s tem tudi poslovenijo.
To so bili: prim. dr. Mirko ^erni~ - kirur{ki, porodni{ki
in ginekolo{ki oddelek, doc. dr. Ivan Matko - interni oddelek in
odsek za akutne nalezljive bolezni, dr. Hugon Robi~ - ustanovitelj
oddelka za ko`ne in spolne bolezni, ter dr. Janko Dernov{ek - ustanovitelj
oddelka za bolezni o~i, u{es, nosu in grla. Bolni{nica je {tela
ob prevzemu 410 postelj. V letu 1927 so nadzidali interni oddelek,
kjer je nastal posebni odsek za tuberkulozne bolnike. Istega leta je
bil kupljen in preurejen sanatorij v Vinarski ulici za porodni{ko-ginekolo{ki
oddelek ter ustanovljen rentgenski zavod. V letu 1928 je
oblastna samouprava odredila, da se napravi generalni na~rt za raz-
{iritev mariborske Splo{ne bolni{nice, kar ni v celoti uresni~eno.
1929. leta je bolni{nica pre{la v upravo Dravske banovine in postala
Banovinska splo{na bolnica. Ta status bolni{nice je trajal do okupacije
leta 1941. Po splo{nem prepri~anju so banovinske bolni{nice `ivele
v tem ~asu bolje kot dr`avne, ki jim je krojil kredite beograjski
centralizam (E. Pertl). Obdobji v zgodovini Splo{ne bolni{nice Maribor
od 1941 do 1945 in od 1945 do 1999 sta v monografiji natan~no,
strokovno in spominsko sve`e popisani. V teh obdobjih so veliko
delo v Splo{ni bolni{nici Maribor opravili tudi zdravniki, ki jih
{tejemo med velika imena ljubljanske medicinske {ole in med svetovno
priznane slovenske zdravnike: akademik kirurg Bo`idar Lavri~,
profesor patolo{ke morfologije France Hribar, diabetolog Ljudevit
Mer~un, internist in fiziolog Ivan Matko ter akademik infektolog
Milko Bedjani~. Bolni{nica je pre`ivela dve svetovni vojni, revolucijo,
propad treh dr`av in veliko sprememb dru`benih sistemov.
ISIS december 2002