glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

64
Z A N I M I V O
no in izvedencu ne daje zanesljivega odgovora o vzroku smrti.
Na~in usmrtitve novorojen~ka je lahko pasiven ali aktiven. Pasivna
oblika detomora je t. i. opustitvena oblika, kjer je prisotna
najpogostej{a odtegnitev najpotrebnej{e pomo~i po porodu, kot
je neustrezna lega novorojen~ka, ki lahko le`i v porodni teko~ini
in mu grozi zadu{itev. Izstradanje kot na~in detomora v smislu KZ
ne pride v po{tev, ker novorojen~ek lahko pre`ivi nekaj dni ob odtegnitvi
hrane in teko~ine, preden nastopi smrt. Odtrgana ali nepodvezana
popkovnica je lahko nevarna samo v posebnih pogojih,
kajti krvavitev iz popkovnice preneha sama od sebe, ko otrok
pri~ne z normalnim dihanjem. Pri odtrganju popkovnice globoko
iz trebu{ne stene pa lahko pride do izkrvavitve, kar se odra`a z malokrvnostjo
notranjih organov, predvsem jeter.
Aktivna oblika detomora je v smislu zakonskih dolo~il vsako
dejanje matere, ki ima za posledico otrokovo smrt. Pri tej obliki
usmrtitve prevladuje zadu{itev z zama{itvijo ust in `rela ali z zadrgnjenjem.
Pogosta je tudi utopitev, kjer pa se zastavlja vpra{anje,
ali je bil otrok dejansko utopljen ali je bil morda `e mrtev vr-
`en v vodo.
Ostale oblike zadu{itve, predvsem zadavljenje, so redkej{e in tudi
te`je dokazljive. Zama{itev dihalnih poti s tkanino ali dlanjo lahko
ostane povsem brez sledov, medtem ko mo~no stisnjena preveza
preko dihalnih odprtin ter o~i (ruta ipd.) v~asih lahko pusti sledove
v obliki drobnih krvavitev v ko`i ter v sluznici in veznicah.
Usmrtitev ploda z ostrim in koni~astim orodjem ni tako redek
pojav v obravnavanih primerih detomora na Slovenskem. Soo~amo
se s prerezanjem vratu, z vbodnimi po{kodbami prsnega ko{e
ter trebuha ali z vbodlinami skozi lobanjo v mo`gane. Po{kodbe s
topim predmetom lahko povzro~ajo te`ave {e posebej tedaj, kadar
storilka trdi, da je otrok padel na tla in da so po{kodbe posledica
padca med porodom ali po porodu.
Natan~en obdukcijski izvid izvedencu lahko da odgovor, ali morebitne
obse`ne po{kodbe (prelomi elasti~nih in dobro premakljivih
lobanjskih kosti, po{kodbe mo`ganov) lahko nastanejo pri omenjenih
padcih, ali pa je za njihov nastanek lahko kriv drug mehanizem.
V pregledani literaturi so opisani primeri udarcev z obuto nogo
v otrokovo glavo ali prijetje za noge in udarec ob steno, kar je povzro~ilo
obse`ne kraniocerebralne po{kodbe in smrt novorojen~ka.
2. 5. ^as otrokovega `ivljenja po porodu
O ~asu otrokovega `ivljenja po rojstvu sklepamo predvsem na
podlagi sprememb v zvezi z njegovo osamosvojitvijo ter `ivljenja v
novih pogojih. Pomembna znamenja se po nekaj dnevih pojavijo
na velikih `ilah, ki za `ivljenje izven maternice niso ve~ potrebne
(Botalijev vod, delno ali popolno zaprtje ovalnega okenca - foramen
ovale v sr~nem preddvoru). Stanje popkovnice ima za presojo
prvih dni `ivljenja po rojstvu bistveno in najve~krat odlo~ilno
vlogo. Popkovnica se za~ne su{iti drugi dan in odpade med petim
in desetim dnem po porodu. Z mikroskopskim pregledom ugotavljamo
prisotnost vnetnih sprememb na meji med popkovnico
in ko`o. Stanje vnetnega procesa nam daje oceno otrokovega `ivljenja
po porodu. Prisotnost ali odsotnost mekonija v ~revesju je
prav tako orientacijsko znamenje, kajti mekonij se `e v 48 urah popolnoma
izlo~i. Presoja, ko gre za vpra{anje le nekajurnega pre`ivetja,
je te`ka in dostikrat tudi nezanesljiva.
2. 6. Kdaj je nastopila smrt novorojen~ka
Pomembno mesto pri oceni ima stopnja mrli{kih sprememb.
Gnitje novorojen~kovega trupla ima zaradi odsotnosti ~revesnih
bakterij podalj{an potek in zato je ve~ mo`nosti za mumifikacijo
in tvorbo mrli{kega voska, torej procesov, ki v prvih dneh lahko
veliko pripomoreta h konserviranju trupla. V zgodnjem obdobju
po nastopu smrti opravljamo preiskave s podro~ja postmortalne
biokemije, ki dajejo zadovoljive rezultate v zvezi s ~asom nastopa
smrti. Ena takih preiskav je prav gotovo dolo~anje postmortalne
koncentracije kalija v steklovini, ki po nastopu smrti enakomerno
nara{~a, morebitnih motenj (biokemi~nih, bolezenskih) pa je manj
kot pri truplu odraslega.
Postmortalno obdobje izra~unamo po znani formuli
HPM = 5,26 x c K
- 30,9.
2. 7. Ugotavljanje identitete novorojen~ka
Ugotavljanje identitete trupla novorojen~ka je povezano tudi z
identiteto njegovega izvora, torej z identiteto njegove matere. Postopek
je lahko enostaven, ~e so na razpolago dolo~eni predmeti in
obla~ila, morda o~ividci, in te`aven, ~e ni nobenih identifikacijskih
znamenj oziroma posebnosti, ki bi omogo~ala identifikacijo.
Krvne preiskave z dolo~itvijo osnovne krvne skupine nam ne
dajo pri~akovanega rezultata in si z njimi ne moremo bistveno pomagati.
Natan~en odgovor nam daje genetska analiza DNA z dolo~itvijo
genotipa otroka in matere, vendar pod pogojem, da je mo`no
opraviti primerjavo genotipa otroka z genotipom matere. Preiskave
DNA je mogo~e opraviti bodisi na podlagi krvi, odvzete s
trupla, ali na podlagi analize posameznih tkiv. V kasnej{em obdobju,
ko je truplo `e razpadlo, je za genotipizacijo edini primeren
biolo{ki material le {e kostnina, iz katere dobro uspevajo izolacije
predvsem mitohondialne DNA. Molekule DNA je mogo~e izolirati
tudi iz parafinskih rezin, ki so bile narejene v namene histolo{-
kih preiskav odvzetih vzorcev tkiv pri obdukciji. Podobne rezultate
nam daje tudi analiza biolo{kih sledov, najdenih na truplu otroka.
V veliki ve~ini primerov storilk kaznivega dejanja detomora ne
ugotovijo in marsikateri detomor tako nikoli ne dobi dokon~nega
zaklju~ka.
Pri obravnavanju smrti novorojen~ka moramo natan~no razmejiti
tudi vse po{kodbe, ki bi lahko nastale med porodom samim,
pomisliti pa je treba tudi na mo`nost iatrogene napake pri nestrokovno
vodenem porodu.
Priporo~ena literatura:
1. Knigkt B. Forensic Pathology, Arnold, 1996
2. Mil~inski J. Sodna medicina, Ljubljana, 1956.
3. Prokop O. Forensische Medizin, VEB Verlag Volk und Gesundheit, Berlin, 1966.
4. Reimann W., Prokop O., Geserick G. Vademecum Gerichtsmedizin, VEB Verlag Volk und
Gesundheit, Berlin, 1985.
5. Ze~eviÊ i suradnici: Sudska medicina, Jumena, Zagreb, 1986.
ISIS december 2002