glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

62
Z A N I M I V O
Detomor v veljavni lu~i
in praksi prava in sodne medicine
Jo`e Bala`ic
Detomor (infanticidium) je uboj otroka s strani lastne matere
med porodom ali neposredno po njem, dokler je {e pod vplivom
porodne motnje. Subjekt tega privilegiranega kaznivega
dejanja je mati, detomor pa je privilegirano dejanje, ki ga opredeljuje
Kazenski zakonik (KZ) Republike Slovenije.
Detomor je bil v zgodovini ~love{ke dru`be uboj z ote`evalnimi
okoli{~inami in ga je {e pravo v dobi prosvetljenosti hudo kaznovalo
(Constitutio criminalis Theresiana: brezsr~no mater so raz-
~etverili, `ivo pokopali, ji iztrgali srce.) Prisotno je bilo tudi posebno
religiozno gledanja na dejanje detomora, vsak novorojen-
~ek je bil “dragocen”.
1. Pravni vidiki
Pravna kvalifikacija detomora po 130. ~l. KZ R Slovenije se glasi:
“Mati, ki vzame `ivljenje svojemu otroku med porodom ali takoj
po porodu, dokler je {e pod njegovim vplivom, se kaznuje z
zaporom do treh let.” Novi KZ ne vsebuje pravne razlage, medtem
ko predhodna kazenska zakonodaja natan~no opredeljuje to kaznivo
dejanje in pravi, da je kazniv tudi poskus. V razlagi zasledimo
tolma~enje (M. Deisinger), da je storilec tega kaznivega dejanja lahko
le mati lastnega otroka, ki je predmet kaznivega dejanja. Pri storitvi
kaznivega dejanja je prisotna oblika neposrednega ali eventualnega
naklepa. Storilka kaznivega dejanja detomora stori dejanje
tako, da nekaj stori ali opusti. ^as storitve je porod in obdobje
po njem, ko je {e prisoten vpliv samega poroda. Vplivi poroda so
posebne subjektivne in objektivne okoli{~ine pri materi, ki jih ena-
~imo z obporodno ali poporodno psihozo. Pravno je ta ~as vpliva
poroda te`ko opredeliti, ve~inoma pa se upo{teva ~as do prvega
dojenja, kar sovpada v prvih 24 ur po porodu. Pri materi so v tem
~asu obi~ajno opazne dolo~ene motnje, kot posledica bole~ine, velike
izgube krvi ali drugega stresa, ki lahko bistveno vplivajo na
psihi~no stanje matere. ^e je bilo dejanje storjeno med porodom
ali neposredno po porodu, vpliva poroda izvedencu ali obdol`enki
ni potrebno posebej dokazovati. V po{tev bi pri{lo dokazovanje
vpliva poroda le tedaj, ~e je bil otrok umorjen po porodu, pa bi
okoli{~ine kazale na to, da mati ni bila ve~ pod vplivom poroda ali
pa da je po porodu pretekel `e dolo~en ~as. V teh primerih je potrebno
podalj{ani vpliv poroda na mater posebej dokazovati s pomo~jo
izvedenca. Mati je lahko storilka tega kaznivega dejanja tudi
tedaj, ~e se je za usmrtitev otroka odlo~ila `e pred porodom, vendar
je milej{e kaznivo dejanje podano le pri materi, medtem ko bi
morebitni sostorilci ali napeljevalci odgovarjali za kaznivo dejanje
umora.
Pravna opredelitev za mater po tem ~lenu pride v po{tev tudi
takrat, ~e pod vplivom poroda drugega napeljuje ali drugo osebo
nagovarja za umor otroka ali sodeluje kot sostorilka. V primeru,
~e bi mati `e pred porodom drugega napeljevala, da bi umoril otroka,
ki ga bo rodila, bi odgovarjala kot napeljevalka h kaznivemu
dejanju umora.
Objekt tega kaznivega dejanja je otrok od za~etka poroda dalje,
to je od trenutka, ko se za~ne odvajati iz materinega telesa. Otrok
se mora roditi `iv, ni pa potrebno, da bi bil sposoben za `ivljenje.
Proti mrtvorojenemu otroku tega kaznivega dejanja ni mo`no storiti.
^e se rodi otrok, ki je nesposoben za `ivljenje ali se rodi pohabljen,
pomeni tak umor otroka po materi {e vedno kaznivo dejanje
detomora, vendar pa so tak{ne okoli{~ine, ~e se jih je mati ob
storitvi dejanja zavedala, lahko olaj{evalne. ^e mati umori otroka,
ko ni ve~ pod vplivom porodne motnje, odgovarja za kaznivo dejanje
umora.
Vsako truplo, kjer je podan sum na detomor, se mora obducirati,
~e pa je trupelce `e pokopano, se opravi izkop ter obdukcija
trupla.
2. Sodnomedicinski vidiki
Kazenski zakonik ne zahteva dokaza poporodne motnje, marve~
predpostavlja, da motnja nastopi pri vsakem porodu in pri sleherni
porodnici. Sodnik nima pravice presojati, ali je motnja nastopila
ali ne. Privilegija, ki ga 130. ~len KZ daje porodnici, ne ukine
niti dokazano dejstvo, da je nose~nica skrivala nose~nost ali celo
pripravljala uboj otroka. Vsak detomor je torej privilegirano kaznivo
dejanje.
Zakonodajalec je postavil zahtevo, da se pri sumu na detomor
obvezno opravi obdukcija oziroma izkop in obdukcija trupla novorojen~ka,
izvedenec pa mora odgovoriti na niz vpra{anj, ki se ob
detomoru `e tradicionalno zastavljajo. Nekateri avtorji priporo-
~ajo, da se poleg pregleda trupla in obdukcije novorojen~ka opravi
tudi pregled matere in ugotovi objektivne znake poroda.
Vpra{anja, ki se zastavljajo izvedencu, so: ali je trupelce novorojen~kovo,
ali je bil otrok goden in sposoben za `ivljenje, ali je
bil rojen `iv ali mrtev, kaj je bil neposredni vzrok novorojen~kove
smrti in koliko ~asa po porodu je `ivel ter kdaj je smrt nastopila.
Pomembno je tudi vpra{anje ugotavljanja identitete novorojen~ka.
Ob preiskavi trupla ali delov trupla mora izvedenec odgovoriti
predvsem na naslednja vpra{anja:
2. 1. Novorojenost
Novorojenost je pojem, ki dopu{~a razli~na tolma~enja, predvsem,
kje je ~asovna meja med novorojencem in dojen~kom. Ve~ina
avtorjev zastopa stali{~e, da je meja med porodom in prvim dojenjem,
torej znotraj 24 ur po porodu. Nekateri avtorji pa trdijo, da je
obdobje novorojenca od poroda do izgube znakov novorojenosti.
ISIS december 2002