glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

60
Z A N I M I V O
krament, cerkveni monogamni zakon pa edini obstoje~i na~in prakticiranja
spolnosti in pravni ter moralni pogoj za rojstvo otrok. V
19. stoletju ponekod {e vedno zasledimo, da je vsa vas s sramotilnimi
kaznimi kaznovala nezakonsko mater zaradi njenega greha. (Oblasti
so sicer `e v drugi polovici 18. stoletja prepovedale tak{na kaznovanja.)
Kljub temu {tevilo nezakonskih rojstev ni bilo zanemarljivo.
V tem je prednja~ila Koro{ka, kjer so v posameznih farah krstne
matrike konec 19. stoletja bele-
`ile tudi do 80-odstotni dele` nezakonskih
rojstev. Temu so botrovale
posebne gospodarske razmere, dedno
pravo in manj{a podrejenost
cerkveni morali. S tem v zvezi je bilo
tudi manj{e obsojanje izgube `enske
~asti in posledi~no manj{e {tevilo
detomorov. Leta 1871 je bil
povpre~en dele` nezakonskih rojstev
na Koro{kem 44,45 odstotka,
na [tajerskem 30,09 odstotka, na
Kranjskem 12,05 odstotka in na Primorskem
8,10 odstotka.
Poglavitni motivi za detomor v 19.
stoletju so bili ekonomska stiska ter
strah in sram pred bli`njimi: strah
pred izgubo delovnega mesta, pred
obsodbami okolice, strah pred izgubo
mo`nosti za spodobno poroko. V
statistiki o detomorih na Kranjskem
med leti 1835 in 1866, ki jo je sestavil
znani kirurg in porodni~ar dr. Alojzij
Valenta, so ti motivi zelo dobro razvidni.
Od 74 obsojenk, ki jih je Valenta
zajel v svojo statistiko, jih je 19
storilo detomor zaradi strahu pred
svojci, 18 zaradi rev{~ine, 13 izklju~no
zaradi sramu. Skoraj vse so poleg
Naslovnica {tudije o detomorih na Kranjskem Alojzija
Valente iz leta 1868. Njegovo delo je bilo eno izjemno
redkih, ki so v tistem ~asu sploh obravnavala to problematiko.
Bro{uro je Valenta izro~il poslancem De`elnega
zbora na Kranjskem, da bi opozoril na pere~
problem.
.......................................................................
drugih razlogov navedle tudi sram. 11
jih je zakrivilo hudodelstvo brez dolo~enega
razloga. V to skupino so spadale
tiste, pri katerih je v sodnih aktih
pisalo, “da jih je Bog zapustil” ali “da
jim je hudi~ vzel pamet” (stanje nepri{tevnosti
v ~asu poroda, kot posledica
hude osebne stiske). 4 detomorilke
je k dejanju pripeljal strah pred `upnikom, 3 strah pred o~etom, 3
slaboumje, 2 pa sta zanosili pred poroko. Dr. Valenta je tudi poudaril,
da je pri primiparah absolutno prevladoval strah in sram, pri multiparah
pa gmotna stiska.
Neza`elena nose~nost je ponavadi povzro~ila pravo zmedo. Prva
reakcija je bila, prikrivati svoje stanje ~im dlje ~asa in se s tem izogniti
te`avam. Devetmese~no no{enje pretesnih ali prevelikih obla~il,
skrivanje pred radovednimi pogledi, opravi~evanje svoje obilnosti z
najrazli~nej{imi boleznimi je zahtevalo ogromne psihi~ne napore.
Mnogokrat se je zgodilo, da so nose~nice izgubile slu`bo ali so jih
napodili od hi{e. S tega vidika se zdi bolj razumljivo, da so za svojo
nesre~o zavestno ali podzavestno za~ele kriviti otroka in se po porodu
v hudi du{evni krizi znesle nad njim. Pri nose~nicah, ki so se trudile
prikriti svoje stanje, pa lahko opazimo {e eno zna~ilnost: v `elji,
da ne bi nih~e opazil bli`ajo~ega se poroda, so ve~inoma dobesedno
do zadnje minute opravljale svoja vsakdanja opravila. Danes si te`ko
predstavljamo, kolik{ni napori so bili potrebni, da so `enske kljub
predporodnim bole~inam {e naprej prale perilo, kuhale, dvigovale
te`ke predmete, mlatile `ito, okopavale krompir, nato rodile, odstranile
truplo, popkovino, porodno posteljico in o~istile kri, skrile
krvave obleke in, ~e so rodile v prostorih
znotraj hi{e, {e pobrisale tla
in se nato vrnile na delo. Iz sodnih
aktov je razvidno, da je ve~ina
`ensk, ki so bile obto`ene detomora,
rodilo brez zapletov. Tudi dr.
Valenta se je ~udil nad neverjetno
vzdr`ljivostjo in mo~no voljo teh
`ensk. Ugotovil je, da so kljub psihi~nim
pritiskom in ozkim obla~ilom,
ki bi lahko ovirala normalen
potek nose~nosti, skoraj vse, ki jih
je zajel v svojo statistiko, rodile brez
zapletov. Samo ena izmed njih je
zbolela za poporodno vro~ico in 14
dni po porodu umrla. Zanimiva pa
je tudi njegova ugotovitev, da nobena
ni imela porodnih krvavitev.
Domneval je, da do njih ni pri{lo zaradi
psihi~nih naporov, ki vplivajo
na uterinalni `ivec: porodnice so se
v `elji, da bi ~imprej rodile, pripravile
h kar najmo~nej{im popadkom
s tem, da so se zelo mo~no in energi~no
kr~ile in pritiskale. S tem naj
bi tudi prepre~ile krvavitve.
Matere so svoje otroke pokon~ale
na najrazli~nej{e na~ine. Najve~krat
je bila to odklonitev nujne poporodne
pomo~i ali pa zadu{itev oziroma
zadavljenje. Pri zadavljenju in
zadu{enju lahko domnevamo, da je
{lo za prvo reakcijo matere, da ustavi
izdajalsko kri~anje otroka. Pogosto
se je tudi zgodilo, da so porodnice
otroka enostavno vrgle stran: v
strani{~e, v vodo, na gnoji{~e... Zanimivo
je, da so se multipare najve~krat poslu`evale odklonitve nujne
poporodne pomo~i, saj so `e iz izku{enj poznale potek poroda in se
zavedale, da bo otrok brez pomo~i prej ko slej umrl. Ker ni bilo znakov
nasilja, je bil tak detomor tudi te`je dokazljiv. Nasprotno so primipare
ve~krat reagirale v paniki in otroka bolj nasilno pokon~ale.
Vsi na{teti na~ini so v bistvu nekrvavi. Znano pa je, da se detomorilka
lahko loti tako krutih na~inov usmrtitve, kakr{nih pri uboju odraslega,
celo pri umoru iz sovra{tva ali ma{~evalnosti, zlepa ne zasledimo.
Tako najdemo primere, da so matere svojim novorojencem s kamenjem
drobile lobanje ali cela telesa, da so jim lomile hrbtenice in vratove,
da so jih tolkle ob zid ali ob tla, rezale ude ali mesarile s {karjami
ali no`em. Znani so primeri, ko so matere otroke skuhale in dale za
jest pra{i~em ali pa so jih vrgle `ivalim {e `ive. Taki primeri niso bili
ISIS december 2002