glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

59
Z A N I M I V O
sploh ni bil omenjen. [teli so ga za
umor. [ele kazenska zakonika 19.
stoletja (Franciscejski iz leta 1804
in kazenski zakonik iz leta 1852)
sta detomoru dodelila poseben polo`aj.
Bolj{i polo`aj si je prislu`il
zaradi dvoma v naklepnost dejanja.
Te`ko je bilo ugotoviti, ali gre
pri detomorilki za odlo~itev, ki jo
je sprejela `e pred porodom, ali za
dejanje, ki ga je storila v stanju nepri{tevnosti,
katere vzrok sta bila
nose~nost in porod. Povrhu tega
so tudi brez konkretnega uspeha
sku{ali to~no definirati ~as, ko je
`enska fizi~no in psihi~no {e pod
vplivom poroda. Predlagana meja
je bila 24 ur, vendar ni bila absolutno
dolo~ena, kar velja {e danes.
Kazen, s katero je morala ra~unati
detomorilka v 19. stoletju, je
bila za uboj zakonskega otroka dosmrtna
je~a, za uboj nezakonskega
pa od deset do dvajset let te`ke
je~e. ^e je otrok umrl zaradi odklonitve
nujne poporodne pomo-
~i, je bila zagro`ena kazen pet do
deset let te`ke je~e. V praksi so bile
te kazni ni`je. @ensko, ki je usmrtila
otroka v ~asu, ko ni ve~ trajal
neposreden vpliv poroda, so
obravnavali kot morilko. Grozila
ji je smrtna kazen, ki pa se je v
praksi izvajala samo {e za te`je oblike
umorov. Morilke otrok so bile
pomilo{~ene na ~asovno kazen.
Smrtna kazen je ostala kot sredstvo
zastra{evanja.
Oglejmo si pobli`e, kdo so bile
detomorilke devetnajstega stoletja,
zakaj in na kak{en na~in so se
lotile detomora ter kak{na je bila
njihova usoda.
Vshegarske bukve sa babize na Desheli avtorja Antona Makovica
iz leta 1788 so popravljena in obnovljena izdaja
prvega u~benika za babice istega avtorja v slovenskem
jeziku. V zadnjem delu tega u~benika so babice lahko
prebrale, kako je treba ravnati v primeru suma na detomor.
.......................................................................
Danes, ko je pojav detomora pri nas relativno redek in ga povezujemo
zgolj z du{evno motenimi in emocionalno in socialno zaostalimi
osebami, se lahko upravi~eno spra{ujemo, kak{na je bila pred
sto in ve~ leti `enska, ki je bila sposobna storiti tak{no dejanje. ^e
prebiramo ~asopisje 19. stoletja, vidimo neko sliko, ki so jo pravzaprav
ustvarili pisci poro~il o detomorih in je bila nedvomno odsev
predstave, ki jo je imela o detomorilki {ir{a javnost. Ali je bila ta predstava
tudi resni~na podoba Ali so bile te `enske res “zanikrne”, “ne~love{ke”,
“surove”, “vla~ugarske”, “zverinske”, “vranje” in “krokarske”
matere Pri pregledu sodnih spisov iz procesov proti detomorilkam
ve~inoma naletimo na popolnoma druga~no podobo. Pravzaprav
niso izstopale iz povpre~ja tedanjih `ensk. Ne moremo jim
prisoditi kak{nih posebnih negativnih lastnosti, s katerimi bi jih `e
v naprej lahko definirali kot mo`ne hudodelke. ^e bi hoteli “skicirati”
tipi~no detomorilko, bi lahko
- seveda z vso potrebno previdnostjo
- rekli, da je bila stara od 20
do 25 let, neporo~ena dekla ali
kme~ka h~i, ki je slu`ila na domu
svojih star{ev ali nedale~ od rodne
vasi in je bila brez premo`enja. Dekle
je na splo{no med bli`njimi in
poznanimi u`ivalo ugled in {e nikoli
poprej ni pri{lo navzkri` z zakonom.
Nasprotno! Mnoge od
njih so pri~e pohvalile zaradi dobrega
zna~aja, pridnosti, skromnosti
in podobnih dobrih lastnosti.
Multipare so pogosto ozna~ili
kot ljube~e matere svojim ostalim
otrokom. O~e umorjenega novorojenca
je bil pripadnik istega socialnega
sloja in ni hotel prevzeti
odgovornosti za nezakonskega potomca.
Poudariti je treba, da govorimo
o primerih, ki so pri{li na
sodi{~e. Koliko je bilo tistih, ki jih
nikoli niso odkrili, je vpra{anje.
Podatki ka`ejo, da so bili primeri
detomora med premo`nej{imi sloji
izjemno redki. Kljub temu pa
lahko predvidevamo, da so se neza`elene
nose~nosti prav tako dogajale,
vendar so si `enske lahko za
primerno pla~ilo podkupljivim
babicam in maza~kam privo{~ile
splav in kupile tudi njihov molk,
saj je bil tudi splav kaznivo dejanje.
Tudi detomori so se med premo`nej{imi
najverjetneje pogosteje
dogajali, kot je to zaslediti v sodnih
aktih, vendar so jih zaradi ugleda
dru`in zamol~ali.
Kje so ti~ali tisti vzgibi, ki so popolnoma
povpre~no dekle prisilili
v hudodelstvo Najbolj o~itni
zna~ilnosti ve~ine detomorilk devetnajstega stoletja sta bili nezakonski
stan in slabe ekonomske razmere. Nezakonski stan `ensk pravzaprav
ni presenetljiv, saj predvsem na za~etku 19. stoletja velik del
prebivalstva iz ni`jih slojev pri nas sploh ni bil poro~en. Temu so
botrovali ekonomski pogoji, ki jih je moral izpolnjevati kandidat za
poroko. Hkrati je {e za vse 19. zna~ilno odklonilno gledanje na nezakonskega
otroka, ki je bilo tako globoko zasidrano v ljudeh, da je
ta negativen odnos mogo~e zaslediti {e v 20. stoletju. Predvsem Kranjska
je v primerjavi z drugimi notranjeavstrijskimi de`elami veljala
za de`elo, kjer sta pode`elsko prebivalstvo in duhov{~ina zelo ostro
preganjala nezakonsko materinstvo. Naj omenim, da beseda “pankrt”
vse do 16. stoletja sploh ni imela tako slab{elnega pomena, kot
ga ima danes. Neusmiljeno zasramovanje in dru`bena degradacija
nezakonskih otrok in mater se je za~ela {iriti {ele po letu 1563. Takrat
je bila na Tridentinskem koncilu poroka progla{ena za sveti za-
december 2002 ISIS