glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
58<br />
ZANIMIVO<br />
“Biti otrok je v 19. stoletju pomenilo<br />
`iveti v senci smrti.”<br />
Detomor na Slovenskem<br />
v devetnajstem stoletju<br />
Tako je v svoji knjigi Prvotno<br />
besedilo `ivljenja zapisala<br />
Alenka Puhar. Umrljivost<br />
dojen~kov in majhnih<br />
otrok je bila ob koncu 19. stoletja<br />
tako velika, da je bil vsak drugi<br />
umrli - otrok, verjetno pa so {tevilke<br />
za zgodnej{a desetletja {e<br />
vi{je. Najve~ji dele` teh smrti je<br />
{el na ra~un najrazli~nej{ih bolezni,<br />
kot posledica slabih higienskih<br />
in nasploh `ivljenjskih razmer,<br />
nepravilne in pomanjkljive<br />
prehrane dojen~kov, mnogokrat<br />
pa je bila `e ob samem porodu<br />
usodna nestrokovna pomo~ babic<br />
in porodnih pomo~nic. Strokovna<br />
podkovanost teh je bila na<br />
skrajno nezavidljivi ravni. O velikem<br />
dele`u smrtnosti otrok in<br />
o nujnosti izobra`evanja babic in<br />
porodnih pomo~nic so konec<br />
osemnajstega in v devetnajstem<br />
stoletju pisali strokovnjaki na<br />
podro~ju medicine in porodni-<br />
~arstva tudi `e v slovenskem jeziku,<br />
da bi bila literatura dostopna<br />
~im ve~jemu {tevilu uporabnikov.<br />
Seveda ne smemo prezreti tistega dele`a umrlih, ki so bili v<br />
prvih mesecih `ivljenja `rtve nasilja star{ev, predvsem mater. O tem<br />
pere~em problemu je bila takratna strokovna in poljudna literatura<br />
zelo redkobesedna.<br />
Kazniva dejanja ogro`anja `ivljenja otroka s strani matere, ki jih<br />
najdemo v kazenskih zakonikih 19. stoletja, so bila: splav, skrivanje<br />
rojstva, detomor, zavr`enje otroka in umor otroka. Ti med seboj sorodni<br />
delikti imajo vsak svoje posebnosti, vendar je v~asih te`ko potegniti<br />
lo~nico med njimi. Kje je tista meja, kjer uboj otroka postane<br />
umor in ne detomor Po kazenskem zakoniku Republike <strong>Slovenije</strong><br />
iz leta 1995 se {teje za detomor dejanje, ki ga mati stori svojemu otroku<br />
med porodom ali takoj po porodu, dokler je {e pod njegovim vplivom.<br />
Oznaka takoj po porodu pomeni {e 24 ur po rojstvu otroka oziroma<br />
~as, dokler se okoli{~ine, ki morejo vplivati na razpolo`enje<br />
porodnice, ne spremenijo njej v prid, na primer s prihodom pomo~i<br />
ali izbolj{anjem njenega telesnega in du{evnega stanja. Tega ~asa se<br />
seveda ne da absolutno dolo~iti! Danes je predpisana kazen za deto-<br />
Marjeta Priv{ek<br />
Prof. dr. Alojzij Valenta<br />
.......................................................................<br />
mor do 3 leta zapora. Storilka se<br />
ponavadi sklicuje na nepri{tevnost,<br />
kazen se omili ali pa se dolo~i<br />
le pogojna kazen in odredi<br />
psihiatri~no zdravljenje.<br />
V preteklosti so bile kazni za<br />
detomor mnogo stro`je. Novi<br />
vek v tedanji Evropi je v podporo<br />
ideji o dr`avi in ~im ve~jem<br />
{tevilu legitimnih podlo`nikov<br />
za~el neusmiljeno preganjati vse<br />
oblike nadzorovanja rojstev<br />
(splav in razne oblike za{~ite<br />
pred nose~nostjo). Tako je `enskam<br />
ostal detomor kot ultima<br />
ratio. Od 16. stoletja naprej so s<br />
pomo~jo novih procesnih predpisov<br />
detomorilko neusmiljeno<br />
preganjali in ji grozili s posebno<br />
krutimi smrtnimi kaznimi. [e<br />
novi kazenski zakonik cesarice<br />
Marije Terezije, ki je bil v veljavi<br />
od leta 1770, je {tel detomor za<br />
obi~ajen umor sorodnika in<br />
temu primerna je bila tudi kazen.<br />
Detomorilki je grozilo obglavljenje,<br />
~e pa se je izkazalo, da je bil<br />
detomor izveden na posebno<br />
krut na~in, so jo {e nataknili na<br />
kol (starej{i kazenski zakoniki so<br />
kot kazen za detomor predvidevali {e stra{nej{a pohabljenja). Ker je<br />
bil ta zakonik zastarel `e v ~asu svojega izida, saj je v tedanjem evropskem<br />
prostoru `e mo~no vel duh razsvetljenstva, se te kazni v praksi<br />
na~eloma niso ve~ izvr{evale.<br />
Z razvojem medicinske in pravne znanosti so se postopno za~ele<br />
pojavljati tudi novosti v kazenskih zakonikih v zvezi s pojmovanjem<br />
detomora in storilke. Leta 1781 je cesar Jo`ef II odpravil smrtno kazen.<br />
Zagovorniki bolj humanega kaznovanja v zakonodajni komisiji<br />
za pripravo novega kazenskega zakonika so se za~eli zavzemati za<br />
to, da bi dobil detomor privilegiran polo`aj v primerjavi z drugimi<br />
hudodelstvi, saj nezakonska(!) mati tega dejanja ni zagre{ila iz krutosti<br />
ali ne~love{ke zlobe, ampak zato, da bi prikrila svojo sramoto.<br />
Predvsem pa taka `enska, zmedena zaradi porodnih bole~in, ni sposobna<br />
izvesti kak{nega naklepnega, dobro premi{ljenega dejanja.<br />
Tako je prvi~ pri{lo do poudarjanja izrednega psihofizi~nega stanja nose~nice<br />
v ~asu rojevanja! Te ugotovitve pa v jo`efinskem kazenskem<br />
zakoniku {e niso naletele na ugodna tla. Detomor v tem zakoniku<br />
ISIS december 2002
Change language