glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

56
FORUM
Da, kr{im pravila
Du{an Keber
Neko~ sem, v nekem intervjuju, izjavil, da tu in tam napi{em
kak recept za svojega sodelavca, kmalu so me opozorili, da
s tem kr{im pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja iz
leta 1994. Petdeset receptov, ki jih na leto dobi od ZZZS vsak zdravnik,
tudi upokojeni ali tisti, ki sicer ne dela na delovnem mestu, kjer
bi zdravil bolnike, mi je dovoljeno uporabiti le zase in svoje dru`inske
~lane, ne smem pa zdravila predpisati sosedu ali prijatelju ali neznancu,
ki se znajde v moji bli`ini in je v zdravstveni stiski. Pa vse to
po~nem! Res, da ne prav pogosto: letos sem porabil samo petnajst
receptov, od tega kakih deset zase in sorodnike in zato prav veliko
dobrih dejanj za druge nisem “zagre{il”. Pa vendar: prekr{ek je prekr{ek,
naj je eden ali pa jih je sto. Poleg tega bi bilo ~isto sprenevedanje,
~e bi rekel, da to delam {ele od letos; povsem zanesljivo to po~nem
`e vsa leta, odkar velja to dolo~ilo. Neka novinarka se ni mogla
na~uditi moji trditvi, da dolo~ila ne poznam, in me je vpra{ala, ali se
mi ne zdi, da bi ga moral poznati vsaj kot minister za zdravje. Res ga
nisem poznal, vendar tega ne uporabljam za izgovor; povsem jasno
mi je, da me nepoznavanje pravil ne opravi~uje.
Je `e tako, da vsega ne vem. Ne kot zdravnik in ne kot minister.
Naj sem se vse `ivljenje {e tako trudil, vedno je ostalo mnogo ve~
tistega, ~esar nisem vedel, kot pa tistega, kar vem. Poleg tega marsikaj
tudi pozabim. Ne izklju~ujem, da sem neko~ pred leti pravilo, o
katerem je govor, poznal, vendar sem ga zanesljivo zelo hitro izrinil
v podzavest. Ne vem, kako ravnajo drugi, kadar so v dvomu, ali dolo~eno
stvar smejo storiti ali ne. Kar zadeva mene, se pri strokovnih
vpra{anjih zakopljem v literaturo ali pa se posvetujem z drugimi strokovnjaki.
Pri pravilih in zakonih, ki dolo~ajo moje ravnanje v odnosu
do drugih ljudi, se najve~krat zanesem na lastna na~ela in vrednote.
Ni mi na primer treba poznati kazenskega zakonika ali desetih
zapovedi, da vem, da ne smem krasti. Na~elo, naj ne po~enjam ne-
~esa, ~esar ne `elim, da bi po~eli drugi, mi pomaga, da se prav odlo-
~im v {tevilnih `ivljenjskih situacijah. In prav ta na~ela so mi govorila,
da ne more biti narobe, ~e recepte, ki mi jih je zdravstvena blagajna
namenila za osebno uporabo, delim tudi z drugimi. O~itno
sem se v tem primeru motil. Ali pa gre morda za zgre{eno pravilo
Vpra{anje, ki se zastavlja, je naslednje: ~emu je bilo sploh potrebno
zdravniku omejiti predpisovanje zdravil zgolj na njegove sorodnike
^e gre za denar, je majhno {tevilo receptov zadostna in tudi
primerna omejitev. ^e jih porabljam za druge, jih bo manj ostalo za
mojo dru`ino. Vrednost receptov, ki sem jih predpisal letos, zna{a
pribli`no devetdeset tiso~ tolarjev, od tega odpade na obvezno zavarovanje
dobrih {estdeset tiso~. V povpre~ju slovenski zdravnik predpi{e
za svoje bolnike za deset milijonov tolarjev zdravil, vsi skupaj
ve~ kot petdeset milijard. Na ra~un petdesetih osebnih receptov, ki
jih ima poleg tiso~ev receptov na delovnem mestu {e vsak zdravnik
zase, gre najve~ nekaj promil vsega denarja za zdravila. Ali je ZZZS
z omejitvijo na sorodnike res hotel kaj privar~evati Ali pa je neka
birokratska glava, malo hudobna in malo nevo{~ljiva, menila, da vsi
Slovenci nimajo za znanca zdravnika in je torej njegova pomo~ v
okolju, kjer `ivi, redek privilegij, ki ga je potrebno preganjati Kot je
zapisal urednik Dnevnika: ~e bolnik potrebuje zdravilo, naj gre lepo
k zdravniku!
Doslej sem mislil, da je petdeset receptov, ki jih ima na voljo vsak
zdravnik, posledica razumevanja, da zdravnik ostane zdravnik tudi
izven delovnega mesta in tudi tedaj, ko se upokoji. Da {est tiso~ zdravnikov,
ki svetujejo svojim sosedom iz istega hodnika v bloku, ki jim
je pono~i zbolel otrok, ki sodelavcu z gnojnim grlom predpi{ejo penicilin
ali ki na dopustu pomagajo skoraj nepomi~ni va{~anki, ki ji
je zmanjkalo zdravil za kroni~no bolezen, da ji ni treba potovati z
re{ilnim avtom v dvajset kilometrov oddaljeni kraj po enak recept,
delajo dobra dela in dru`bi zmanj{ujejo stro{ke, delovnim organizacijam
odsotnost z delovnega mesta, ljudem pa ure ~akanja v dnevnih
in no~nih ambulantah. Da gre za ~lovekoljubno dejavnost predstavnikov
tistega poklica, od katerih se ~lovekoljubnost pri~akuje in
ki so celo kazensko odgovorni, ~e ne ustavijo svojega avtomobila na
mestu prometne nesre~e, da bi se prepri~ali, ~e kdo ne potrebuje
zdravni{ke pomo~i. Kak{ni bi bili odnosi v zdravstvenih ustanovah,
~e bi zdravniki odklanjali pomo~ deset tiso~em medicinskih sester
in drugih sodelavcev in jih po{iljali k njihovim izbranim zdravnikom
Osebni recepti, kot jih sam razumem, niso nikakr{en privilegij,
temve~ spodbuda za brezpla~no delo, s katerim zdravniki razbremenjujejo
zdravstveni sistem, mu zmanj{ujejo stro{ke in ga delajo
bolj ~love{kega. ^e vsak zdravnik uporabi samo deset receptov
v te namene in ~e samo trikrat toliko ljudem svetuje brez recepta,
zna{a prihranek ve~ kot milijardo tolarjev.
Kaj je torej spornega v pomo~i ljudem, ki se v zdravstveni stiski
znajdejo v bli`ini zdravnika Morda to, da ta pomo~ ni dana slehernemu
dr`avljanu Morda tisti, ki mi kr{itev o~itajo, res {e niso nikoli
dobili recepta na tak na~in, globoko pa upam, da so v svojem `ivljenju
do`iveli kak{no drugo obliko pomo~i in da tudi sami niso brezdu{no
usmerili svojega prijatelja na uradno pot, ~e bi mu s svojim
znanjem lahko pomagali. Zakaj bi bilo sporno, ~e upokojen zdravnik
poskrbi za nekatere zdravstvene probleme v svoji ulici Ali je res
dobro, da prepovemo bla`ilno vlogo, ki jo igra {est tiso~ zdravnikov
v svojih okoljih Zagovorniki prepovedi bi verjetno navedli vsaj dva
razloga. Prvi bi bil, naj zdravniki le delajo tisto, kar je povsem brezpla~no,
ne smejo pa predpisovati zdravil, ki jih mora pla~ati zdravstvena
blagajna, saj s tem zapravljajo javni denar. Ne gre druga~e: predpis
zdravila je marsikdaj bistveni del zdravnikovega nasveta. Ali naj
sodelavko, ki gori od vro~ine in ji odkrijem angino, napotim k njenemu
zdravniku po antibiotik Poleg tega to ne pomeni zapravljanje
denarja, saj so prakti~no vsi Slovenci zdravstveno zavarovani.
Do zdravila bodo torej pri{li tudi, ~e obi{~ejo svojega izbranega zdravnika,
in pla~nik bo isti, le bolj zamudno in dra`je bo. Drugi razlog pa
je pomislek o vplivu, ki ga zdravniki s svojo navidez nesebi~no pomo~jo
pridobivajo nad svojo okolico. Ta pomislek ima nekaj podlage,
vendar so vezi, ki se ustvarjajo med ljudmi zaradi pomo~i v
stiski, bolj utemeljene in manj nevarne kot razli~na javna in tajna
zdru`enja, ki nastajajo zaradi interesov ozkih in mo~nih dru`benih
skupin. Med~love{ka solidarnost je vezivo vsake dru`be; z njeno po-
ISIS december 2002