glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

52
A K T U A L N O
Administrativne podatkovne zbirke
v poklicni epidemiologiji
in epidemiologiji okolja
Mirjana Stanti~ Pavlini~
Ponekod po svetu `e ve~ desetletij sku{ajo na podlagi razli~nih,
praviloma velikih podatkovnih zbirk priti do ~im bolj natan~nih
analiti~nih podatkov, ki naj bi bili osnova za odlo~anje v
javnem zdravstvu. Pri uporabi teh baz praviloma izhajajo iz navidez
nepomembnih podatkov o posamezniku, ki jih zajamejo v razli~nih
bazah ter zdru`eno obravnavajo skozi ~as in razli~ne dogodke, ki
spremljajo `ivljenje oz. zdravstveno stanje posameznika. Zdru`ene
podatke obdelujejo in preu~ujejo z razli~nimi epidemiolo{kimi metodami,
ki so praviloma sestavni del resnih poglobljenih {tudij: {tudije
primerov s kontrolami, prospektivne in retrogradne {tudije, kohortne
{tudije v preteklosti, prese~ne {tudije, drugo. Poslu`ujejo se
razli~nih kazalcev - relativno tveganje, razmerje obetov, interval zaupanja,
zna~ilnosti razlik idr. Zdru`ujejo individualne podatke, zbrane
npr. od pokojninskih dru`b, zdravstvenih zavarovalnic, socialnih
centrov, registrov umrlih, registrov rakastih bolezni, popisov prebivalstva,
oddelkov za registracijo motornih vozil itd. Preu~evano osebo
je mo`no tudi retrogradno iz vseh teh baz identificirati, slediti in
klasificirati za razli~ne raziskovalne namene. Velikokrat preu~ujejo
velike poklicne kohorte, ki zajamejo tudi ve~ sto tiso~ preiskovancev.
Uporabnost dognanj, ki jih ponujajo tovrstne raziskave, je odvisna
od ve~ dejavnikov, predvsem od starosti obravnavanih posameznikov,
~asa opazovanja, pre~i{~enih vhodnih podatkov, uporabljene
raziskovalne metodologije idr.
Iznajdljivost in programi
Iznajdljivost pri izbiri podatkovne administrativne baze in njena
ustvarjalna uporaba za namene epidemiologije okolja ali poklicne
epidemiologije so vsekakor izziv sodobnega ~asa. Preu~ujejo povezave
med implantati in nekaterimi kroni~nimi boleznimi, benzenom
in limfomi, karcinogene u~inke pitne vode, zdru`ene z vsebnostjo
nekaterih kemijskih snovi v vodi, med poklicno izpostavljenostjo
elektromagnetnemu polju in rakom dojke itd.
Omejitve
Vsekakor je potrebno poudariti omejitve, ki jih s sabo prina{ajo
tovrstne {tudije. Ker administrativne podatkovne baze `e primarno
niso bile zastavljene za namene epidemiolo{kih raziskav, je potrebno
misliti na mote~e dejavnike ter pristranosti, ki jih je brez dvoma
potrebno upo{tevati pri kon~nih ocenah oz. vrednotenju izsledkov
{tudije. Problem predstavljajo tudi definicije, ki jih za iste pojme uporabljajo
razli~ne podatkovne zbirke. Tako popisi prebivalstva upo-
{tevajo aktualni, trenutni poklic, registri umrlih pa ponekod npr.
glavni poklic v teku `ivljenja posameznika in podobno. Podatkov o
poklicu pa sploh ni zaslediti v administrativnih podatkovnih bazah
pokojninske dru`be. Glede izpostavljenosti prebivalstva dolo~enim
{kodljivostim iz okolja se poudarja velika dnevna in splo{na migracija
ljudstva kot dejavnik, ki omejuje vrednotenje raziskav, usmerjenih
na preu~evanje nekaterih {kodljivosti okolja.
Manjkajo~i podatki so lahko razlog za pristranost raziskovalca in
izvor napak. Statisti~na mo~ {tudije naj bi se v takih primerih ve~ala
ob pridobivanju manjkajo~ih podatkov s strani raziskovalcev. Na
`alost je vsesplo{na ugotovitev, da so izsledki {tudij tu in tam sposobni
dejansko opredeliti morebitno izpostavljenost {kodljivim dejavnikom
v dolo~eni populaciji, so pa le izhodi{~e za zastavljanje novih
usmerjenih {tudij s tega raziskovalnega podro~ja. Verodostojnost
izsledkov, pridobljenih na podlagi obdelave “mno`i~nih administrativnih
podatkovnih zbirk”, mora biti v vsakem primeru primerjana
tudi z izsledki v strokovni literaturi z dolo~enega podro~ja.
@ivljenjski stil posameznika, kajenje, u`ivanje alkoholnih pija~ in
drugi pomembni dejavniki, ki jih je nujno poznati pri vrednotenju
podatkov, pridobljenih na individualni ravni, velikokrat manjkajo
in predstavljajo izziv pri vrednotenju dejavnikov tveganja pri npr.
razli~nih poklicnih ogro`enostih. Nekatere izsledke raziskav je zahtevno
ali skoraj nemogo~e razlagati, {e posebej, ko se sku{a pridobiti
podatek o dolo~enem tveganju ali izpostavljenosti dejavnikom tveganja.
Neredko manjkajo tudi podatki o ravni in trajanju oz. ~asu
izpostavljenosti oz. zaposlitvi ter specifi~nosti in ob~utljivosti. Mote~i
dejavniki in verjetnost, da so dolo~eni podatki pridobljeni naklju~no,
spremljajo tovrstne raziskave.
[tudije po svetu
Uvajanja nacionalnih osebnih identifikacijskih {tevilk, identifikacijskih
{tevilk zaposlenih idr. ter ustreznih ra~unalni{kih zmogljivosti
so predpogoj zahtevnih epidemiolo{kih {tudij, zasnovanih
na administrativnih podatkovnih zbirkah, ki te~ejo predvsem na
ozemlju Avstralije, Kanade, ZDA, nara{~a pa zanimanje za tovrstne
obdelave tudi v evropskem prostoru (skandinavske dr`ave, Nem~ija,
Italija itd.). Nekatera zdru`ena preu~evanja s prostora evropskih
dr`av in tudi Slovenije `e te~ejo, pri ~emer spremljajo statisti~no standardizirane
podatke.
Cena raziskav in namembnost
Vsekakor je pridobivanje podatkov iz ra~unalni{kih zbirk relativno
poceni in hitro. Pri~akujejo, da bo rutinska uporaba zdru`e-
ISIS december 2002