glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

42
I N T E R V J U
vah. Toplo je).
E: Martin, izvoli{!
M: Hvala, na zdravje! (Ko ga
pogleda{ v o~i, si ne more{ kaj, da te
ne spreleti topel ob~utek, ki veje iz
tega prijaznega ~loveka.) Evo, pa
oprosti, da so slike potovale skoraj
dva meseca do tebe.
E: Pa daj mir! Na zdravje!
M: Jezusmarija, kako je to dobro!
Kaj je to
E: Ledena trgatev, iz Ivajnkovcev,
Jeruzalem (po`irek, ti{ina). Joj,
kako di{i.
M: To je pa za desert. Ali je to
mu{kat
E: Mu{kat je, mu{kat.
M: Kdaj sem `e bil pri tebi
E: 4. 7., takrat sem {e imel svojega
{tirino`nega prijatelja…
M: Saj res, kje pa je ku`a
E: Tu poglej. Tu je. Tukaj imam
njegovo spominsko obele`je. Nimam
ga ve~.
M: Kaj pa se je zgodilo
E: Kap ga je zadela. Pomisli ironijo
vsega. 18 let bi imel sedaj. Ve{,
da je bil zmeraj z menoj, vsepovsod
je bil z menoj. Sedaj sem mu pa napravil
spomin. Skalnjakec z ro`i-
E: Poglej, {e sedaj lepo cvetijo.
Prva slana jih bo pregnala. (S polnim
zanosom se je poklonil skupini
ro` pred verando, ki sestavljajo
skalnjak). Pod napu{~em so in
sonce jih temeljito pogreje popoldan.
Zato so {e v polnem razcvetu.
Saj ne morem verjeti, tako me
imajo rade.
M: No, sedaj pa nekaj komentarjev
k slikam.
E: No, tukaj so rde~e verbene in
modri ~ude`. Modro-rde~a kompozicija.
M: Meni osebno je simbol tvojega
bivanja tukaj. Duhovni mir
in so`itje z naravo preko tvojih
cvetlic.
E: (Zamislil se je ob naslednji fotografiji.
Skozi sence smre~ic in podrasti
se vidi s soncem obsijano dvori{~e.)
Poln notranje sivine, mra~nosti,
da ne re~em ~rnine in napetosti.
Pogled skozi tak{no okence
v svetlobo vrne toplino, energijo,
zanos.
(Medtem preklada sliko iz roke
v roko. Med drugimi se mu ogled
ujame tudi na njegovem portretu.)
cami. Ker je bil, enako kot jaz, velik ljubitelj
ro`. Z menoj je bil od prve ro`e, ki sem jo posadil,
do zadnje. Pa kaj, tako je, tako je vse
minljivo, vse se izte~e…^eprav sem to pri~akoval.
Pred dvema letoma sem imel intervju
za [tiri ta~ke. Novinarka je bila tukaj. Sedela
sva skupaj tukaj pred hi{o in je rekla: Pribli-
`uje se. Ja, sem rekel, seveda. @ivim, kot da
tega nikoli ne bo, ~eprav se bojim. Kar iznenada
je pri{lo. Tretji~ ga je kap. Dvakrat sem
ga re{il. Po {estih tednih rehabilitacije je shodil
normalno. Sedaj ga je pa 5. avgusta dokon~no.
Ni mogel ve~.
M: Ejej, kako si mu pa pomagal
E: Tetraplegi~en je bil v trenutku. Nisem
mogel napraviti ni~ ve~. Spomladi mu bom nasadil
lepo cvetje, sedaj se je `e naselil mah. Moja
bolj{a polovica mu pri`ge sve~ko. Pa naj jo le
ima, spomin je toplej{i.
(Zapustila sva kot za bazen~kom in se obrnila
nazaj proti verandi. Tistega pravega, vedrega
razpolo`enja pa le ni bilo ve~. Spomin je
premo~an.)
ISIS december 2002