glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

INTERVJU
39
Erih Teti~kovi~
Martin Bigec
Predstavljajte si lep, svetel, sve`, topel, opran popoldan v osr~ju goric, kjer se dolina pod nama vije naprej proti [entilju in se dale~ v
ozadju koplje v zeleni opojnosti Pohorje. Malo na levo, tja, proti jugu, bi morda lahko opazovala Maribor, morda Ko{a{ki dol, pa sva
imela preve~ dela s cvetjem okrog naju, ki se je kljub zgodnjejesenskemu ~asu bohotilo v svojih barvah. Njegova hi{ica je nekaj ve~ kot
10 minut iz mestnega vrve`a, daje pa vtis oaze miru in je, kot sam pravi, vir energije in sprostitve po napornem delu in mestnemu `ivljenju.
Barbara spi v avtu, ker jo je uspavala vo`nja in toplina popoldneva, Matja`, njegov sin, pa ima nekaj za postoriti v hi{ki, ki je, vsekakor ne
po barvi, ampak po vzdu{ju in svoji toplini, podobna hi{ici Janka in Metke.
E: Sicer nimam o~al, pa
vseeno vidim.
M: Nima{ o~al
E: Doma sem jih pozabil, pa
ne, ~akaj, Matja`! (V ozadju se
sli{i sin, ki mu prina{a o~ala).
No, dobro, da si mi jih ti vzel!
M: To bi se ti spla~alo, ker
mora{ videti podrobnosti…
E: Saj zato, bal sem se, da
sem jih pozabil, potem pa si mi
jih ti vzel (s hvale`nostjo vzame
sinu iz rok o~ala in si jih nemudoma
namesti). Joj, kako so
lepe, juhuuhuu, krasno si jih
naredil! Madonca, resice se vidijo
na juniperu.
M: Ve{ kaj, ko sem jih fotografiral,
sem malo gledal na
kompozicijo, da je primerno
dovolj zelenja …
E: In cvetja…
M: Ja, da ima slika nekak{en {imelc…
E: Krasno (opazuje fotografijo za fotografijo v svojih rokah). Kako
si jo od blizu dobro ujel…Ne morem verjeti…Gnafalium, kako se
dobro vidi…pa verbene…pa tagetes. No~ne kurbice…
M: Aja
E: Ja, ja! Tak{no ime imajo, ker o`ivijo pono~i (iz hi{ice prihaja
glasba, verjetno je Matja` poskrbel za dodatno vzdu{je). Ta je dobra!
Poglej, tu je bilo takrat {e nekaj ~e{enj gor.
M: Kot okraski. Lepo po`ivijo zeleno ozadje.
E: Krasno! (Pravzaprav se ~udi svojim stvaritvam, jaz sem jih samo
prenesel na papir.) Kot v pravljici. Kako si jo ujel!! (Njegovo veselje
stopnjuje ton njegovega glasu.)
M: Ni ravno dobro snemati iz tega kota, ker jo dobim preve~
“on face”. Iz tega navzgor (z roko poka`em na greben pred hi{o) pa
sem jo dobil ravno, ko je prekrila smrekico…
E: Poglej macesen, kako je krasen…krasen…
M: No, sedaj pa nekaj tvojih posnetkov. Tudi ti ima{ poseben
izraz, pa ne samo na obrazu, bo{ videl…
E: Hehjoj, kak-
{en sem…
M: No ja, ta je
bolj razgledni{kega
tipa…Ops, nekaj
se lepijo med
seboj, izgleda, da
so bile nekje na
vlagi…
E: Ja, to se takoj
pozna…
M: Eh, kje vse so
`e bile, ker me je
bilo `e prav sram,
tako dolgo sva se
lovila in dogovarjala,
kdaj se vidiva…
E: Ja, {e zadnji~,
v petek, ko si rekel,
da pride{ na oddelek, ne vpra{aj! Moja sestra je pripravila kavico,
male sendvi~e, pija~o…
M: Ne hodi mi po `uljih! Kak{na frka je bila, ker s tajnico nisva
na{la slik…In torek, eh, prosim te, poglejva raje slike do konca...
E: Ta je krasna, ja, poglej: beli cvetovi, temna fasada in bela polkna
na oknih…Uuvau, tale je za Baumax, za reklamo za vrtno orodje…^e
jo bo{ objavil v Izidi, bom imel te`ave, ~e{ odkod mi tak{ne
ro`e, kaj ~e delam za Florino…biznis…(smeh). Ta je krasna. Potem
jih bova nekaj izbrala, ~e bi jih res objavili.
M: Seveda. Saj jih morava tudi opisati, da bodo bralci vedeli,
kaj je na njih.
(V roki se pojavi fotografija notranjosti hi{e. Ton glasu se prilagodi,
razpolo`enje se umiri.)
M: Poglej, ta me spominja na najin pogovor, ko sva bila tukaj.
Gleda{ v prostor, v njeno notranjost in ob~uti{, kaj ti prostor pomeni.
Zato~i{~e, azil za duha, umirjenost ustvarjalnosti…
E: Poglej, ta je dobra (poka`e fotografijo pro~elja z majhnim belim
plotom). No~em se ograditi, samo naka`em, kje je moj teritorij.
(Ograjica je visoka komaj do kolen in dolga dober meter.)
M: Poglej sedaj to perspektivo. Posnel sem skupino dreves za-
december 2002 ISIS