glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

26
N O V I C E
Za nevsakdanjo okrasitev miz so poskrbeli
~lani dru`inskega gledali{~a
Kolenc, ki so prikazali delovanje re{evalcev
na terenu - polno v~asih tudi nenavadnih
zapletov, ki jih morajo re{evati
na mestu dogodka.
..............................................
Re{evanje je bilo v Ljubljani tradicionalno povezano z gasilci, zato sta se slovesnosti
udele`ila direktor Gasilske brigade Ljubljana, gospod Toma` Ku~i~, in
njegova soproga ga. Mojca Ku~i~, oba predana gasilstvu.
..................................................................................................
Naslovnica zbornika, ki je iz{el ob obletnici.
Uredila sta jo, prostovoljno, Anton
Posavec, diplomirani zdravstvenik,
vodja izobra`evanja in higienik, ter
Andrej Fink, diplomirani zdravstvenik
in vodja Re{evalne postaje.
..............................................
vprego, od katerih je bil en voz namenjen izklju~no
za prevoze bolnikov z nalezljivimi
boleznimi.
Tradicijo je nadaljeval Mestni gasilski
urad, ki je deloval od 1922 do 1947. V tem
~asu se je za~ela modernizacija in bolj intenziven
razvoj. Mesto je 31. julija 1922 imenovalo
prva dva poklicna gasilca, mestnemu
Gasilskemu uradu pa je dodelilo tudi Re{evalno
postajo. Zato velja ta dan za za~etek
poklicnega delovanja Re{evalne postaje. Poleg
re{evalcev so veliko bolnikov {e vedno
prepeljali ~lani razli~nih gasilskih dru{tev,
saj je bilo zaradi motorizacije vedno ve~ nesre~.
Konjsko vprego pa so dokon~no izpregli
{ele leta 1932.
Povojni razvoj je leta 1947 dotedanji Gasilski
urad prerazporedil v sklop organov za
notranje zadeve (Gasilska milica), re{evalna
slu`ba pa je postala samostojna enota -
Re{evalna postaja Ljubljana. Najprej je delovala
na dvori{~u stare {entpeterske kasarne,
od leta 1948 do danes pa deluje v nekdanji
remizi na Zalo{ki cesti. Prostore so, kako
lepo se potegne rde~a nit, za delo usposobili
sami, s prostovoljnim delom. Leta 1968 je
bil sprejet zakon, ki ni dovoljeval samostojnosti
re{evalnih postaj izven zdravstvenih
organizacij, zato je Re{evalna postaja postala
kot samostojna enota del Klini~nih bolnic
Ljubljana.
V sedemdesetih letih je zamrl poskus delovanja
Re{evalne postaje po sodobnih na-
~elih. ^eprav kasneje, pa vendarle uspe{no,
so mlaj{e generacije prenesle na slovenska
tla vse sodobne re{evalne pristope. V jubilejnem
letu je na Re{evalni postaji zaposlenih
81 delavcev, vozni park {teje 20 vozil. Od
tega je 19 re{evalnih, eno vozilo je servisno.
Od leta 2000 je v veljavi Standard ozna~b in
opremljenosti nujnega re{evalnega vozila/
reanimobila na Re{evalni postaji Klini~nega
centra v Ljubljani, ki je omogo~il enako
opremljenost nujnih re{evalnih vozil.
Dejavni re{evalci ne po~ivanjo na lovorikah.
Za prihodnje desetletje snujejo nadaljnje
posodobitve, med drugim: skraj{ati aktivacijske
~ase in odzive intervencijskih ekip,
izgradnjo sodobnega dispe~erskega centra,
disperzijo intervencijskih enot po Ljubljani,
dvig kakovosti dela, posodabljanje voznega
parka in, ne nazadnje, izgradnjo novega namenskega
prostora za Re{evalno postajo KC.
Glede na njihovo dosedanjo pot ne dvomimo,
da jih bo to tudi uspelo. Jubilantom
iskreno ~estita tudi uredni{tvo revije Isis.
Elizabeta Bobnar Naj`er
Foto: Amadej Lah
ISIS december 2002