glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

20
N O V I C E
ZDRAVNIK NA TRGU
DELOVNE SILE
Raziskave na vseh celinah pri~ajo, da
ljudje, kljub nezadr`nemu staranju
svetovnega prebivalstva, {e vedno ne
cenijo in spo{tujejo dovolj znanja in izku-
{enj, pa tudi ostalih prednosti, ki jih v sebi
zdru`ujejo predstavniki odraslega in starej-
{ega prebivalstva. Rezultati statistik, ki so jih
strokovnjaki Eurostat izvedli v dr`avah ~lanicah
EU, pri~ajo, da za iskalce zaposlitve,
starej{e od 40 let, situacija ni ravno ro`nata.
Ugotovitev velja tudi za zdravnike, vendar
pa je starostna meja med zdravniki, zlasti v
Veliki Britaniji (kjer se je starostna meja za
ve~ino profilov v zadnjem ~asu pomaknila
{e ni`je - s 50 na 40 let), premaknjena navzgor.
Tako imajo zdravniki dokaj dobre mo`nosti
za uspeh na trgu delovne sile tja do 45.
ali celo 50. leta starosti. Po Abrahamu pa tudi
njim ni ravno lahko dobiti izbrane (sanjske)
zaposlitve. Poznavalci so prepri~ani, da bi
ravno zdravniki lahko u~inkovito pripomogli
k pospe{eni `ivahnosti in odpravi predsodkov
v zvezi s starostjo na trgu delovne
sile. Tako s svojo dejavnostjo v ambulantah
kot tudi v medijih in v `ivljenju nasploh.
Zdravniki ljudi najla`je pou~ijo in prepri-
~ajo, da zrelost nikakor {e ne pomeni neuspe{nosti,
neu~inkovitosti, pe{anja mo~i, bolezni
in psihofizi~nega propadanja.
nm
Vira: Eurostat, BBC
ZARODEK KOT VIR
PRODUKCIJE
Skupina avstralskih in ameri{kih strokovnjakov
z univerze v Montrealu in
Kaliforniji se je odlo~ila, da pod drobnogled
vzame zarodek in njegovo nadaljnjo
usodo. “Izdelovanje” zarodkov v “tovarni za
izdelavo ~love{kih zarodkov” izklju~no za
“izrabo” je po njihovem mnenju popolnoma
nesprejemljivo. ^eprav naj bi zarodke
uporabili za izdelavo organov, tkiv in produktov
za transplantacijo v medicini. Omenjeni
strokovnjaki nasprotujejo transmisiji
`ivljenja z namenom takoj{njega “pokon~anja”
in pretvorbe v izdelke. Prav tako nasprotujejo
tudi eksploataciji popkovnice in
placente. Zlasti slednja po mnenju skupine
strokovnjakov pod vodstvom dr. Margaret
Somerville dejansko pripada otroku in ne
materi. Otrok seveda ne more dati pristanka
za nadaljnjo uporabo. Vseeno so prepri-
~ani, da jo je kot zavr`eno tkivo potrebno
uporabljati v skladu z medicinsko (splo{no)
etiko. Avstralci so prepri~ani, da njihovo
mnenje deli ve~ina eti~no naravnanih zdravnikov.
nm
Vir: CNN Science
MOBILNI TELEFON V ZOBU
Na leto{nji razstavi Kraljevega kolid`a
za Umetnost (Royal College of
Arts) v Londonu, ki vsako leto organizira
“Poletno razstavo inovativnih kreacij
v arhitekturi, dizajnu, komunikacijah,
tehnologiji, modi in tekstilnih znanostih”
(http://www.rca.ac.uk/show2002/RCA
Html/index.html) , sta {tudenta - iznajditelja
James Auger in Jimmy Loizeau iz Velike
Britanije predstavila prototip naprave “zobni
mobitel.” “Zobni mobitel” je od vseh razstavljenih
naprav najbolj vzbudil domi{ljijo
obiskovalcev. Tak{na naprava nemre~ omogo~a
sprejem brez`i~nih telefonskih klicev,
poslu{anje glasbe in celo povezave s spletnimi
stranmi na internetu, ki vsebujejo programe
za prepoznavanje glasu (voice-recognition
software), ne da bi kdorkoli v bli`ini
sploh kaj opazil oziroma sli{al. Nasploh ideja
o zobnem mobitelu predstavlja velik napredek
pri diskretnem prenosu informacij, kar
bi pomenilo tudi neverjeten preobrat v na-
~inih inter- ter intra-osebne komunikacije.
Prototip zobnega mobitela bi se nam najbr`
zdel popolnoma verjetna zadeva, ~e bi
ga sre~ali v kak{ni detektivki ali pa
znanstvenofantasti~nem filmu. Toda James
Auger in Jimmy Loizeau sta svoj prototip `e
prodala podjetju Media Lab Europe iz Irske,
katerega najbolj znan razsikovalni partner
v razvijanju novih tehnologij je Univerza
Massachusetts Institute of Technology
(MIT) iz Bostona, MA.
Kaj je pravzaprav zobni mobitel in kako
deluje
Z vgradnjo zobnega mobitela bi zobozdravnik
v ko~nik (ali v zobni implantat) namestil
miniaturni, brez`i~ni, mobilni nizkofrekven~ni
sprejemnik, ki lahko sprejema digitalne
zvo~ne signale ter miniaturni konverter/vibrator,
ki vsebuje majhno kovinsko
plo{~ico. Sprejemnik posreduje ujete digitalne
zvo~ne signale do vibratorja, ki zvo~ne
signale spremeni v mehansko valovanje
in jih po ~eljustni kosti prenese vse do notranjega
u{esa (kostna resonanca), kjer jih
zaznamo kot glasovna sporo~ila. To pogojuje
dejstvo, da lahko sporo~ila sli{i le uporabnik
zobnega mobitela ter nih~e drug, ki
bi se nahajal v fizi~ni bli`ini ali pa bi `elel
prislu{kovati telefonskim pogovorom. Zraven
sprejemnika ter vibratorja bi bila v zob
vne{ena tudi miniaturna naprava z mikrofonom,
kar bi omogo~ilo, da bi s uporabnik
lahko odzval na telefonske klice.
Mateja de Leonni Stanonik
SPOŠTOVANJE STAROSTI
Japonska, ki velja za de`elo dolgove~nosti,
saj v de`eli ve~nega smehljaja `ivi kar
18.000 sto- in ve~letnikov ({tevilo stoletnikov,
najve~ jih `ivi na Okinawi, med katerimi
je kar 84 odstotkov `ensk, pa se vsako
leto pove~a za 10 do 20 odstotkov), je spo-
{tovanje do starosti uspela vtkati v vse pore
`ivljenja. Tudi in predvsem na podro~ju
zdravstva, kjer so seniorji dele`ni posebne
skrbi in pozornosti. Vse to se odra`a tudi v
delovanju in ravnanju zdravstvenih oblasti,
ki natan~no vodijo seznam sto- in ve~letnikov
ter se jih ob pomembnih dogodkih tudi
spomnijo. Minister za zdravstvo ohranja ~astitljivo
tradicijo in vsakomur, ki dopolni sto
let, v imenu dr`ave po{lje vo{~ilnico z najbolj{imi
`eljami in simboli~no darilo. Ta pozornost
z ministrstva za zdravstvo, namenjena
dolgove~nim Japoncem, se ohranja `e {tirideset
let, letos pa je japonska vlada poslala
svojim “koreninam” za darilo kar 10.052 srebrnih
skodelic.
Japonci predstavljajo pravo nasprotje {tevilnih
evropskih dr`av, v katerih ministri za
zdravstvo in njihovi sodelavci starostnike
obravnavajo predvsem kot “breme za prora~un”.
nm
Vir: AFP
ISIS december 2002