glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

Z D R A V N I K I V P R O S T E M Č A S U
135
Pod severno steno Kailasa
..................................................................................................
trije doma~ini in zahodnjak. [tevilo je pravzaprav
nizko, glede na to, da je sedlo pre{lo
okrog 30.000 ljudi, med njimi majhni otroci,
dojen~ki, starci in starke ter nekateri telesno
zelo slabo pripravljeni, a zelo motivirani
romarji. Drolma La je pa~ tako visoko,
da je vi{inska bolezen, vklju~no z usodnimi
zapleti, pri~akovana. Na zadnjem dolgem
vzponu do sedla je bilo res videti marsikaj,
kar me je kot zdravnika zelo skrbelo, ~eprav
nisem mogel dosti storiti. Opotekajo~e se in
sope~e postave, ~udno mlahave in tihe otroke
v culah...Vsi pa so grizli navzgor z neomajno
vero in potrpe`ljivostjo. Romanje
okoli Kailasa je svojevrsten fenomen tudi kar
zadeva vi{insko bolezen in njene zaplete.
Manj jih je, kot bi pri~akovali. Vplivale naj
bi druge sile, nad ~love{ko fiziologijo.
Drolma La
Strmina se je kon~no previla v zasne`eno,
s skalami posuto sedlo. Slepe~e sonce,
molilne zastave, kot v po~asnem posnetku
valujo~a mno`ica ljudi, iz~rpanih, a neskon~no
zadovoljnih, izpolnjenih. Izsu{eni
in o`gani, vendar od zado{~enja `are~i obrazi
Tibetancev. Tudi najina. Prelaz Drolma La,
5.670 metrov. Dosegli smo najvi{jo to~ko
poti, odtod bo {lo samo {e navzdol, za nekatere
v novo `ivljenje, za druge v bogatej{e nadaljevanje
prej{njega. Kljub o~itnemu vplivu
vi{ine sva dolgo sedela na skali nad prelazom.
Slepe~a lepota kristalno jasnega gorskega
dneva je bila le okvir vsega, kar se je
dogajalo.
Spust s prelaza v dolino na vzhodni strani
Kailasa je blagoslov za ve~ino. Sorazmerno
hitro je mogo~e sestopiti z ubijalske vi{ine
skoraj kilometer ni`je, do pa{nikov in
reke, kjer je prijazneje, predvsem pa je la`je
dihati in simptomi vi{inske bolezni se ubla-
`ijo ali izginejo. Hojo navzdol so obogatila
{tevilna sre~anja. S skrbjo sem opazoval
atakti~nega, omoti~nega starej{ega zahodnjaka,
ki je zanesljivo imel la`jo obliko mo`ganskega
edema, a je z vsakim korakom
navzdol pridobival na zanesljivosti. Malo kasneje
me je presenetil pozdrav neznanega
{erpe v sloven{~ini. Predstavil se je za Kamija
in povedal, da je bil prijatelj pokojnega dr.
Janija Kokalja, nekaj mesecev je celo `ivel v
Sloveniji. Po kratkem pogovoru sva se lo~ila,
naslednji~ se bova morda videla v Nepalu,
morda nikoli ve~.
Hitri ~lani skupine smo do ve~era prepe-
{a~ili dolgo pot in se utaborili na bregu reke
Lam ^u, ostali pa so iz~rpani kapljali {e pozno
v no~. Za nevajene naporov in neudobja
je bila to huda preizku{nja, {e posebej za tiste,
ki v temi niso na{li tabora in so morali
iskati preno~i{~e v bli`njem samostanu.
“Spavala sam u govnima...” je zgro`eno pripovedovala
naslednje jutro ~lanica skupine.
Spanje med posu{enimi jakovimi iztrebki,
ki jih uporabljajo predvsem za kurjavo, ni
ravno okusno, je pa toplo. Tudi slabi higien-
ski pogoji so opravili svoje. @e ve~ dni smo
pili vodo iz potokov in re~ic, v katere ali vsaj
v njihovo bli`njo okolico so se iztrebljali tiso~i
ljudi in stotine jakov. Edina na{a obramba
pred golaznijo v vodi je bilo dvomljivo
prekuhavanje in jodove kapljice, kljub temu
pa je bila diareja poleg vi{inske bolezni najpogostej{a
in seveda najneprijetnej{a te`ava.
Poraba zdravil je bila temu primerna.
Slovo
Tretji, zadnji dan kore sva si najprej ogledala
bli`nji samostan Zutrulpuk, zgrajen okoli
in nad legendarno votlino, v stropu katere
je odtis Milarepove glave in dlani. Nastal je
med njegovim spopadom s {amanom religije
bonpo, ko je le-ta zavalil nadenj ogromno
skalo. Spopad je pre`ivel in kasneje celo zmagal
v odlo~ilni tekmi, kdo bo prej pri{el na vrh
Kailasa. Ta zmaga je odlo~ala, katera religija
bo zmagala v teh krajih - dotedanji panteisti~ni
bonpo, ki ga je branil {aman, ali budizem,
katerega zagovornik je bil Milarepa. A
je sprva kazalo ravno obratno: {aman je ob
svitu na ~arobnem lete~em bobnu poletel
proti vrhu, ko je Milarepa {e vedno meditiral
ob vzno`ju. Po~akal je na prve son~ne `arke
in nato na njih prehitel tekmeca. Ta je v besu
zalu~al lete~i boben v prepad in sledi tega so
{e danes vidne v ju`ni steni gore... Legende so
del zgodovine in sedanjosti Tibeta.
Ve~ina ~lanov skupine je pot kon~ala v
Dar~enu, midva pa sva koro zaklju~ila po pravilih,
pri mogo~nem, sedaj samotnem jamboru
na Tarbo~enu. [e zadnji~ sva ga obkro-
`ila, takoj zatem je Kailas izginil v te`kih oblakih,
pri~elo je de`evati in nato sne`iti.
Naslednje jutro se je vsa pokrajina od obzorja
do obzorja ble{~ala v novo zapadlem
snegu, ki je pri~aral {e bolj sve~ano vzdu{je
slovesa. Dolgo potovanje nazaj v Nepal je bilo
utrjevanje do`ivetega, obogateno z novim.
Navsezgodaj zadnjega dne sva se povzpela
na greben nad vasjo Nyalam, zadnjim naseljem
na tibetanski planoti, nad za~etek divje
soteske Pu ^u, kjer se skozi Himalajo prebijata
divja reka in vrtoglava, v navpi~ne
skalne stene vklesana cesta v Nepal. Ko so
naju obsijali prvi son~ni `arki, je za te`ko
opredeljiv ~as ugasnilo vse drugo, ostal je le
Tibet, dokler se ni v zavest priplazila nuja odhoda.
Sestopila sva v dolino in se pridru`ila
ostalim. Skozi sotesko smo se odpeljali na
ju`no stran Himalaje, v zelene, dehte~e doline
Nepala. V drug svet.
(foto: Iztok Tomazin)
december 2002 ISIS