glasilozdravni Å¡ kezborniceslovenije - ZdravniÅ¡ka zbornica Slovenije

More documents

Recommendations

Info

134 Z D R A V N I K I V P R O S T E M Č A S U nostjo ljudi, ki {e imajo globok in pristen stik z naravo in dimenzijami, ki so marsikje na zahodu odrinjene ali pozabljene. Kot orlovsko gnezdo pod prepadne stene doline La û, Reke Bogov, vsajeni samostan ûku; v ìvo skalo odtisnjeni deli teles svetnikov in legendarnih bitij; niz vrtoglavo visoke in strme stene padajo~i zaledeneli in teko~i slapovi; mra~ni oblaki in skoznje ble{~e~a se sneì{~a Kailasa; ples himalajskih orlov med valujo~imi meglami; kolona romarjev in jakov na kraj{i, a manj razgledni poti na nasprotnem bregu reke... Proti ve~eru nam je pot za~inil sne`ni mete`, a le toliko, da so novinci lahko za~utili ledeno sapo Himalaje, po dveh urah pa smo è lahko strmeli v najbolj divji obraz Kailasa, mra~no, vrtoglavo strmo severno steno. Utaborili smo se pet tiso~ metrov visoko, nasproti samostana Drirapuk, in kasneje do- ìveli {e eno predstavo sne`nega meteà, ki je po`lahtnila pravkar postavljeno zavetje {otorov. No~ je postregla z àmetno svetlobo polne lune in meglami, ki so bile pravlji~ni okvir mnogih skrivnosti, segajo~ih tudi onkraj odve~nega, a koristnega spanca. Predvsem za manj{ino tistih, ki jih ni preve~ pestila vi{inska bolezen. Umiranje Pod Kailasom se menda uresni~ijo mnoge èlje. Ena se nam je zagotovo - drugi dan, ki naj bi bil najzahtevnej{i in najbolj slikovit, nas je pozdravilo ~udovito vreme. Kristalno, ~eprav zelo mrzlo jutro in slepe~a ble{~ava visokogorskega, od sneì{~ in ledenikov odbijajo~ega se sonca. @e ob svitu se je nepretrgana kolona romarjev pri~ela viti navkreber, proti najvi{ji to~ki kore, 5.670 metrov visokemu sedlu Drolma La. Poleg trdoìvih, na videz robatih nomadov in gorjanov so se vzpenjali tudi opotekajo~i se starci, mame z dojen~ki v culah, otroci, ki so komaj dobro shodili, mestno opravljeni in nezadostno opremljeni Indijci in mnogi drugi, za katere sem se v skrbeh spra{eval, kako bodo zdràli vi{ino, napor, mraz in pomanjkanje. Na ozadju gorske Ti{ine se je med pridu{enimi {umi ne{tetih korakov ogla{al otro{ki jok, razlegalo se je polglasno èbranje molitev, cingljanje jakovih zvoncev... [e nikoli nisem videl take mnoìce tako razli~nih ljudi v tako divjem, te`ko dostopnem svetu visokogorja. Najbr` je tudi nikoli, razen med Saga Dawo pod Kailasom, ni. Mno- ìca me v gorah seveda moti, vendar so tu Tibetanci s svojo predanostjo, z zlitostjo z Boj za ìvljenje v hiperbari~ni vre~i. Zadaj Kailas (foto: D. Markovi~) .............................................. naravo in dejanjem, ustvarjali presenetljivo, zelo privla~no vzdu{je. Bil pa je to tudi dan preizku{enj. Po dobri uri hoje sem na kraju s ~udovitim pogledom na severno steno Kailasa naletel na stoje~o gru~o. Skoraj sem bil è mimo, ko sem zagledal na tleh leè~ega moà. Pristopil sem in zla slutnja se je hipoma spremenila v dejstvo. Okrog {estdeset let star zahodnjak je leàl na tleh, pomodrel, globoko nezavesten, komaj je {e podihaval. Mnogo jih je stalo in kle~alo okoli nesre~nika, da sem se komaj prebil do njega. Nekdo mu je masiral prste, drugi mu je pod nos molil kadilo, tretji kisikovo bombo, za katero sem hitro ugotovil, da je prazna, Tibetanci so èbrali molitve, ob glavi pa je kle~al obupan mladeni~; kmalu sem izvedel, da je njegov sin. Nemec je umiral, najverjetneje zaradi mo`ganskega edema. Odlo~no, a z nelagodjem sem povedal, da sem zdravnik. Preblisk upanja v sinovih o~eh me je spravil v {e huj{o stisko. Ob dobrem znanju vi{inske medicine in veliko izku{njah sem bil dobesedno golorok. Nisem bil uradni zdravnik na{e skupine, zato sem na pot vzel le skromno zalogo najnujnej{ega, v nahrbtniku pa sem imel le tablete, s katerimi si pri globoko nezavestnem nisem imel kaj pomagati. Injekcije sem zjutraj pomotoma vtaknil v sod, ki se je zibal na jakovem hrbtu neznano kje, prenosno hiperbari~no komoro pa so brez moje vednosti pustili v Dar~enu, kisika nismo imeli. Vedel sem, da bo kmalu nehal dihati, da bo potrebno oìvljanje, ki pa ne bo ni~ pomagalo. Terapija mi je bila jasna, a nisem imel ~esa vzeti v roke. Mo` je umiral sredi fantasti~no lepega dne, na enem najlep{ih in najsvetej{ih krajev na Zemlji. Mimo se je vzpenjala kolona; pristopili so redki radovedneì, ostali pa so imeli dovolj opraviti s svojimi teàvami. Napeto sem se oziral naokrog in razmi{- ljal, stiska se je stopnjevala s pojemanjem ìvljenjskih znakov. Andreja sem poslal navzgor, da bi ujel in obvestil Nem~evo skupino, Radeta, da je za~el iskati jake, ostalim prisotnim, ki so razumeli angle{ko, pa sem rekel, naj napnejo vse sile za iskanje hiperbari~ne komore, ki jo ima mogo~e katera od drugih skupin. Dodatno me je skrbelo {e za nekaj ~lanov na{e skupine, ki so se otepali z vi{insko boleznijo, zaenkrat na sre~o le v la`ji obliki. Nenadoma se je iz kolone prikazal {erpa z modro torbo in srce mi je zaigralo. V najkraj{em ~asu smo Nemca namestili v komoro in jo pri~eli napihovati. Medtem nas je dohitel Dubravko, uradni zdravnik skupine. Posvetovala sva se, nadzirala bolnika, pomagala napihovati komoro, iskala jake, se dogovarjala za prenos v dolino... Lep dan je ~isto izginil. Nemec se je po kake pol ure malo zavedel, toliko da sem mu uspel dati tablete deksametazona, nekdo je prinesel {e kisik, pojavilo se je nekaj doma~inov, ki so ga bili pripravljeni nositi v dolino. Z Dubravkom sva se dogovorila, da bom odhitel navzgor preverit stanje ~lanov na{e skupine, on pa bo ostal pri Nemcu, dokler ne bodo pri- ~eli s prenosom v dolino. Le malo naprej je bil [iva Tal, eden najpomembnej{ih krajev na poti. Polo`no skalnato pobo~je je posejano s kosi obla~il, ~love{kimi lasmi in osebnimi predmeti. Tu romarji simboli~no umrejo in se pripravijo na prehod v novo ìvljenje, ki se za~ne onstran najvi{je in najzahtevnej{e to~ke poti, sedla Drolma La. Kora simboli~no predstavlja tudi ìvljenjski ciklus - ìvljenje, trpljenje, smrt in novo rojstvo. Nekateri na [iva Talu v meditaciji ozavestijo svojo smrt in se prosti obremenitev tega ìvljenja podajo naprej in navzgor, proti zadnjemu, najnapornej{emu vzponu na Drolma La. Tam se marsikdo zares priblià smrti, nekateri tudi umrejo, predvsem zaradi vi{inske bolezni in iz~rpanosti. Po uradnih poro~ilih so med leto{- njim romanjem umrli najmanj {tirje ljudje, ISIS december 2002
Z D R A V N I K I V P R O S T E M Č A S U 135 Pod severno steno Kailasa .................................................................................................. trije doma~ini in zahodnjak. [tevilo je pravzaprav nizko, glede na to, da je sedlo pre{lo okrog 30.000 ljudi, med njimi majhni otroci, dojen~ki, starci in starke ter nekateri telesno zelo slabo pripravljeni, a zelo motivirani romarji. Drolma La je pa~ tako visoko, da je vi{inska bolezen, vklju~no z usodnimi zapleti, pri~akovana. Na zadnjem dolgem vzponu do sedla je bilo res videti marsikaj, kar me je kot zdravnika zelo skrbelo, ~eprav nisem mogel dosti storiti. Opotekajo~e se in sope~e postave, ~udno mlahave in tihe otroke v culah...Vsi pa so grizli navzgor z neomajno vero in potrpe`ljivostjo. Romanje okoli Kailasa je svojevrsten fenomen tudi kar zadeva vi{insko bolezen in njene zaplete. Manj jih je, kot bi pri~akovali. Vplivale naj bi druge sile, nad ~love{ko fiziologijo. Drolma La Strmina se je kon~no previla v zasneèno, s skalami posuto sedlo. Slepe~e sonce, molilne zastave, kot v po~asnem posnetku valujo~a mnoìca ljudi, iz~rpanih, a neskon~no zadovoljnih, izpolnjenih. Izsu{eni in o`gani, vendar od zado{~enja àre~i obrazi Tibetancev. Tudi najina. Prelaz Drolma La, 5.670 metrov. Dosegli smo najvi{jo to~ko poti, odtod bo {lo samo {e navzdol, za nekatere v novo ìvljenje, za druge v bogatej{e nadaljevanje prej{njega. Kljub o~itnemu vplivu vi{ine sva dolgo sedela na skali nad prelazom. Slepe~a lepota kristalno jasnega gorskega dneva je bila le okvir vsega, kar se je dogajalo. Spust s prelaza v dolino na vzhodni strani Kailasa je blagoslov za ve~ino. Sorazmerno hitro je mogo~e sestopiti z ubijalske vi{ine skoraj kilometer ni`je, do pa{nikov in reke, kjer je prijazneje, predvsem pa je la`je dihati in simptomi vi{inske bolezni se ubla- ìjo ali izginejo. Hojo navzdol so obogatila {tevilna sre~anja. S skrbjo sem opazoval atakti~nega, omoti~nega starej{ega zahodnjaka, ki je zanesljivo imel la`jo obliko mo`ganskega edema, a je z vsakim korakom navzdol pridobival na zanesljivosti. Malo kasneje me je presenetil pozdrav neznanega {erpe v sloven{~ini. Predstavil se je za Kamija in povedal, da je bil prijatelj pokojnega dr. Janija Kokalja, nekaj mesecev je celo ìvel v Sloveniji. Po kratkem pogovoru sva se lo~ila, naslednji~ se bova morda videla v Nepalu, morda nikoli ve~. Hitri ~lani skupine smo do ve~era prepe- {a~ili dolgo pot in se utaborili na bregu reke Lam û, ostali pa so iz~rpani kapljali {e pozno v no~. Za nevajene naporov in neudobja je bila to huda preizku{nja, {e posebej za tiste, ki v temi niso na{li tabora in so morali iskati preno~i{~e v bli`njem samostanu. “Spavala sam u govnima...” je zgroèno pripovedovala naslednje jutro ~lanica skupine. Spanje med posu{enimi jakovimi iztrebki, ki jih uporabljajo predvsem za kurjavo, ni ravno okusno, je pa toplo. Tudi slabi higien- ski pogoji so opravili svoje. @e ve~ dni smo pili vodo iz potokov in re~ic, v katere ali vsaj v njihovo bli`njo okolico so se iztrebljali tiso~i ljudi in stotine jakov. Edina na{a obramba pred golaznijo v vodi je bilo dvomljivo prekuhavanje in jodove kapljice, kljub temu pa je bila diareja poleg vi{inske bolezni najpogostej{a in seveda najneprijetnej{a teàva. Poraba zdravil je bila temu primerna. Slovo Tretji, zadnji dan kore sva si najprej ogledala bli`nji samostan Zutrulpuk, zgrajen okoli in nad legendarno votlino, v stropu katere je odtis Milarepove glave in dlani. Nastal je med njegovim spopadom s {amanom religije bonpo, ko je le-ta zavalil nadenj ogromno skalo. Spopad je preìvel in kasneje celo zmagal v odlo~ilni tekmi, kdo bo prej pri{el na vrh Kailasa. Ta zmaga je odlo~ala, katera religija bo zmagala v teh krajih - dotedanji panteisti~ni bonpo, ki ga je branil {aman, ali budizem, katerega zagovornik je bil Milarepa. A je sprva kazalo ravno obratno: {aman je ob svitu na ~arobnem lete~em bobnu poletel proti vrhu, ko je Milarepa {e vedno meditiral ob vzno`ju. Po~akal je na prve son~ne àrke in nato na njih prehitel tekmeca. Ta je v besu zalu~al lete~i boben v prepad in sledi tega so {e danes vidne v ju`ni steni gore... Legende so del zgodovine in sedanjosti Tibeta. Ve~ina ~lanov skupine je pot kon~ala v Dar~enu, midva pa sva koro zaklju~ila po pravilih, pri mogo~nem, sedaj samotnem jamboru na Tarbo~enu. [e zadnji~ sva ga obkro- ìla, takoj zatem je Kailas izginil v te`kih oblakih, pri~elo je deèvati in nato sneìti. Naslednje jutro se je vsa pokrajina od obzorja do obzorja ble{~ala v novo zapadlem snegu, ki je pri~aral {e bolj sve~ano vzdu{je slovesa. Dolgo potovanje nazaj v Nepal je bilo utrjevanje doìvetega, obogateno z novim. Navsezgodaj zadnjega dne sva se povzpela na greben nad vasjo Nyalam, zadnjim naseljem na tibetanski planoti, nad za~etek divje soteske Pu û, kjer se skozi Himalajo prebijata divja reka in vrtoglava, v navpi~ne skalne stene vklesana cesta v Nepal. Ko so naju obsijali prvi son~ni àrki, je za te`ko opredeljiv ~as ugasnilo vse drugo, ostal je le Tibet, dokler se ni v zavest priplazila nuja odhoda. Sestopila sva v dolino in se pridruìla ostalim. Skozi sotesko smo se odpeljali na ju`no stran Himalaje, v zelene, dehte~e doline Nepala. V drug svet. (foto: Iztok Tomazin) december 2002 ISIS
Page 1 and 2:
Leto XI. Številka 12 / 1. december
Page 3 and 4:
4 U V O D N I K Spoštovani gospod
Page 5 and 6:
SV. JANEZ OD BOGA KOMUNICIRANJE Kom
Page 7 and 8:
10 N O V I C E Prejemnika ~astnega
Page 9 and 10:
12 N O V I C E Slovensko oftalmolo{
Page 11 and 12:
17 N O V I C E Deset Mila~i~evih te
Page 13:
20 N O V I C E ZDRAVNIK NA TRGU DEL
Page 17 and 18:
24 N O V I C E Krunoslav Margi} in
Page 19 and 20:
26 N O V I C E Za nevsakdanjo okras
Page 21 and 22:
29 N O V I C E 3. strokovno sre~anj
Page 23 and 24:
FOTOREPORTAŽA 31 44. Tav~arjevi dn
Page 25 and 26:
33 F O T O R E P O R T A Ž A Preda
Page 27 and 28:
Otro{ka usta: zastra{ujo~i podatki
Page 29 and 30:
INTERVJU 39 Erih Teti~kovi~ Martin
Page 31 and 32:
41 I N T E R V J U tem prikazati tu
Page 33 and 34:
43 I N T E R V J U E: ê bi rad obj
Page 35 and 36:
45 I N T E R V J U poskusu sprejeta
Page 37 and 38:
49 A K T U A L N O Prosta mesta za
Page 39 and 40:
52 A K T U A L N O Administrativne
Page 41 and 42:
56 FORUM Da, kr{im pravila Du{an Ke
Page 43 and 44:
58 ZANIMIVO “Biti otrok je v 19.
Page 45 and 46:
60 Z A N I M I V O krament, cerkven
Page 47 and 48:
62 Z A N I M I V O Detomor v veljav
Page 49 and 50:
64 Z A N I M I V O no in izvedencu
Page 51 and 52:
67 Z A N I M I V O Ves ta ~as je ra
Page 53 and 54:
71 P R O G R A M I S T R O K O V N
Page 55 and 56:
Page 57 and 58:
Page 59 and 60: 77 P R O G R A M I S T R O K O V N
Page 65 and 66: 83 D E L O V N A M E S T A Javni za
Page 67 and 68: 85 O G L A S I MEDICINSKA FAKULTETA
Page 69 and 70: 88 DELO ZBORNICE Zapisniki IO ZZS Z
Page 71 and 72: 90 D E L O Z B O R N I C E Zapisnik
Page 73 and 74: 92 D E L O Z B O R N I C E K 1. to~
Page 75 and 76: 94 D E L O Z B O R N I C E Novi zak
Page 77 and 78: 96 D E L O Z B O R N I C E Errata c
Page 79 and 80: 98 OBVESTILA Dopis Ministrstva za z
Page 81 and 82: 100 S T R O K O V N A S R E Č A N
Page 93 and 94: S T R O K O V N A S R E Č A N J A
Page 101 and 102: RECENZIJA 125 Slovenski medicinski
Page 103 and 104: TAKO MISLIMO 127 Za~etek slovenske
Page 105 and 106: N O V E P U B L I K A C I J E 129 K
Page 107 and 108: 131 Z D R A V N I K I V P R O S T E
Page 109: 133 Z D R A V N I K I V P R O S T E
Page 113 and 114: 137 S K N J I Ž N E P O L I C E go
Page 115 and 116: 139 P E R S O N A L I A Prim. izr.
Page 117 and 118: 142 Datum Pri~etek Kraj Tema [tevil
Page 125 and 126: 150 Uredni{tvu revije Isis Dalmatin
Page 127 and 128: Navodila avtorjem Rok za oddajo vse
show all

glasilozdravni Å¡ kezborniceslovenije - ZdravniÅ¡ka zbornica Slovenije

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?