glasilozdravni Å¡ kezborniceslovenije - ZdravniÅ¡ka zbornica Slovenije

More documents

Recommendations

Info

132 Z D R A V N I K I V P R O S T E M Č A S U Kamion z romarji na poti proti Kailasu, v ozadju Himalaja .................................................................................. Nad obalo svetega jezera Manasarovar .................................................................................. sotna ob posebnem ~asu na posebnem mestu - med najve~jo sve~anostjo ob Saga Dawi, na Tarbo~eju ob vzno`ju Kailasa. Pot v deèlo snega Iz ìvahne, barvite nepalske prestolnice Katmandu sem è ve~krat potoval proti tibetanskim osemtiso~akom. Dobro sem poznal slikovito pot skozi globoke zelene doline in na koncu skozi mogo~no sotesko, ki jo je divja reka Bote Kosi izdolbla skozi Himalajo. Tokrat je bilo nekoliko druga~e. Himalajske orjake sem gledal z zavestjo, da ne bom plezal na njihove vrhove. Ni bilo lahko, a privla~nost legendarnih krajev zahodnega Tibeta in velika pri~akovanja so prekrila {e ne v celoti izsanjano in uresni~eno hrepenenje po bivanju v zagonetnem in nadvse zahtevnem svetu najvi{jih gora, po hlastanju za vrhovi in nedoumljivimi doìvetji na bole~i meji zmo`nosti organizma, v svetu velikih nadmorskih vi{in, kjer je vsak trenutek hkrati umiranje in ìvljenje v najve~ji polnosti. Skoraj tiso~ kilometrov po kolovozih in slabi makadamski cesti je bila dolga vo`nja s terenskimi vozili po pokrajini, ki je hkrati pusta in lepa, kruta in prijazna, nenavadna in ~udno doma~a. Neudobje ob poskakovanju terencev in poìranju oblakov prahu se je prepletalo z navdu{enjem ob izjemnih lepotah. Ves ~as je na{e ju`no obzorje omejevala fantasti~no lepa bela veriga Himalaje. Vzporedno z njo smo potovali proti zahodu, po robu najvi{je in najve~je planote na{ega planeta. Tibet je predvsem visokogorska pu{~ava, deèla gora in ne{tetih jezer, deèla izjemne kulture in duhovnosti, ki ni moda in izhod iz slepe ulice “napredka” kot àl marsikje na zahodu, pa~ pa vsepovsod prisotno dejstvo, zgodovina in sedanjost, ki jo lahko za~uti{ tako v sre~anjih s preprostimi, è tiso~letja na enak na~in ìve~imi nomadi kot v u~enjih dalajlame in drugih tibetanskih modrecev. Slaba cesta nekajkrat privijuga na ve~ kot pet tiso~ metrov visoke prelaze, kar je dodobra utrudilo sicer zmogljive japonske terence, popotnikom pa dalo okusiti za vzorec mraza, vetra in redkega zraka, ve~nih spremljevalcev himalajcev. S prelaza Tong La se je v vsej lepoti in mogo~nosti, kot orja{ka, temnomodrega neba dotikajo~a se katedrala, zable{~ala 8.013 metrov visoka [i{a Pangma. Na njenem vrhu sem stal pred osmimi leti, nato sem beàl navzdol in si v stopnjujo~em se viharju re{eval ìvljenje. Dva dni kasneje smo lahko ob~udovali severna ostenja legendarnih osemtiso~akov Anapurne in Daulagirija. Slednji mi je leta 1987 poleg doseènega vrha, prvega in {e vedno edinega slovenskega zimskega osemtiso~aka, podaril najve~jo pustolov{~ino mojega ìvljenja. Takrat sem bil najdlje doslej povsem na meji, onkraj katere ni vrnitve. Manasarovar Kraj, kjer od vzhoda prihajajo~i popotniki po dolgih dnevih utrujajo~e in neudobne vo`nje prvi~ zagledajo Kailas, je poseben. Med rjavorumenimi planjavami, pod pokrivalom nevihtnih oblakov, se je v daljavi modrilo sveto jezero Manasarovar, obdano z zasneènimi himalajskimi orjaki. [e naprej, skoraj na zahodnem obzorju pa se je iznad rjavih hribov ble{~ala bela piramida. Kot uro~eni smo strmeli vanjo, obhodili obcestno sveti{~e, sre~evali v prah padajo~e romarje in se soo~ali z zagonetnimi ob~utki. Dan in pol smo preìveli na obali jezera Mansarovar. Mnogo premalo in hkrati dovolj, da je bilo mo`no za~utiti duh kraja. Kot v misti~nih sanjah so minile ure druènja s Tibetanci, sprehodov po obali, ~akanja rde- ~erumene ble{~ave vzhajajo~ega sonca, ki se je kot poàr izza Himalaje razlila nad skodrano gladino. In na koncu obisk sveti{~a îu gompa visoko v skalni steni nad jezerom, Samostan îv gompa na obali jezera Manasarovar .............................................. ISIS december 2002
133 Z D R A V N I K I V P R O S T E M Č A S U na kraju, kjer je po prihodu iz Indije v skalni votlini meditiral legendarni Padmasambava, modrec, ki je odlo~ilno prispeval k razvoju budizma v Tibetu v osmem stoletju. Naslednjega dne smo v oblakih prahu po prostranih pe{~inah zdrveli proti Dar~enu, zadnjem naselju in hkrati izhodi{~u poti okoli Kailasa. Gora je bila vse bli`je, arhetipska podoba bele piramide s skrivnostnimi skalnimi vzorci. Ob~utek, da sem jo davno tega è videl in doìvel, je bil vse izrazitej{i. Tako doma~a in skrivnostna hkrati se je zdela. Pretresljiv déjà-vu. Dar~en je bil gomaze~e mravlji{~e tiso- ~ev v {otorih in redkih preprostih stavbah stiskajo~ih se romarjev. Najve~ je bilo seveda Tibetancev iz razli~nih krajev te prostrane, te`ko prehodne deèle. Ve~inoma so prispeli na odprtih tovornjakih, nagneteni kot polena, ne mene~ se za prah, mraz in drugo nam te`ko predstavljivo neudobje. Za ve~ino med njimi je bilo to najdalj{e, najlep{e in najpomembnej{e potovanje v ìvljenju. Mnogo manj je bilo hindujcev, predvsem Indijcev in Nepalcev, {e manj pa zahodnjakov. Bili smo med redkimi, ki so dobili dovoljenje za obisk Kailasa med Saga Dawo. Legendarni obhod Kailasa, imenovan kora, predstavlja 54 kilometrov hoje okoli gore v smeri urinega kazalca za budiste, hindujce in vse druge, z izjemo pripadnikov religije bonpo, ki goro obkroàjo v obratni smeri. Izhodi{~e je 4.600 metrov visoko le- è~i Dar~en, najvi{ja to~ka poti pa je 5.670 metrov visoko sedlo Drolma La. Saga Dawa Spremljala nas je sre~a. Zaradi neznosne gne~e v Dar~enu smo se lahko utaborili uro hoje naprej, na Zlatem travniku v neposredni bliìni slovitega naravnega amfiteatra Tarbo~e, kjer se dejansko za~enja kora in kjer poteka vrhunec obredov ob Saga Dawi. Kraj takrat postane sredi{~e Tibeta. Na predve- ~er praznika sva si ogledala slovito pokopali{~e na skalni plo{~adi nad Tarbo~ejem. Tam {e danes izvajajo nebe{ke pokope - svojci pokojnika sve~ano prinesejo, truplo nato na posebej izbranem mestu razkosajo, kosti zdrobijo in vse skupaj prepustijo himalajskim orlom, ki mrli~a po delih “odnesejo v nebo”. Ker je v teh krajih pti~ev premalo, jim “pomagajo” krvolo~ni psi, zato velja, da se, razen sredi dneva, tam ni varno zadrèvati. 26. maja, na dan polne lune, smo lahko doìvljali Saga Dawo v vsej polnosti, vklju- ~eni v dogajanje. @e navsezgodaj se je ve~desettiso~glava mnoìca za~ela zbirati okoli ogromnega, takrat {e na tleh leè~ega jambora, na katerega so bile pritrjene dolge vrvi z ne{tetimi molilnimi zastavami. Ve~ ton te- àk in vsaj 50 metrov visok jambor naj bi stotine Tibetancev slovesno, z velikimi napori in dolgimi presledki dvignile do poldneva, ob napetem spremljanju in spodbujanju mnoìce. Ko jambor obmiruje v pokon~nem poloàju, je vrhunec praznovanja, iz njegovega naklona in drugih aspektov pa najbolj- {i tibetanski astrologi napovedujejo usodo in pomembne dogodke v Tibetu. Ozra~je je vrvelo od slovesnega pri~akovanja. Iz hrumenja valove~e mnoìce so se razlegale molitve, himalajski veter je prena- {al oblake prahu in kadila, kljub dinami~nosti dogajanja pa je vse preveval nenavaden mir. Pridruìl sem se Tibetancem, ki so obkroàli jambor. Po centimetrih, ob navdu{enih vzdihih tiso~erih grl, z dolgimi presledki so ga po~asi dvigali. Ve~ina ljudi je sedela na pobo~jih amfiteatra in z velikim pri- ~akovanjem opazovala dviganje. Nekaj ur sem se sprehajal med mnoìco, opazoval, fotografiral in doìvljal, se stapljal z vzdu{jem. @e biti tu v teh trenutkih je bilo veliko doìvetje. Skupaj z nomadi, è stoletja v enakih koùhovinastih no{ah, z menihi, s slovesno opravljenimi in bogato okra{enimi mo`mi in ènami iz bogve katerih pokrajin prostranega Tibeta in sosednjih deèl. Pe{~ica zahodnjakov, tako kot jaz zvedavih in opremljenih s kamerami in fotoaparati, je bila komaj opazna. Enako je veljalo za nekaj deset kitajskih vojakov in policistov, ki naj bi pazili na red. Seveda ni bilo na kaj paziti. Tik pred poldnevom je napo~il veliki trenutek. S silovitimi potegi so jambor potegnili pokonci. Nekajkrat je zanihal in zadrhtel, zdelo se je, da bo pod seboj pokopal mnoge, nato je obmiroval, dolge vrvi z molilnimi zastavami so se napele. Prostor je izpolnila nepopisna energija, navzven le kot mogo~en vzklik mnoìce, ki se je prelil v hrumenje in valovanje tiso~ev, ki so s pobo~ij pri~eli sestopati proti sredi{~u. Kora Po veli~astnem vrhuncu Saga Dawe smo od{li na koro. Sami, v parih ali skupinicah, kakor je komu ustrezalo. Trije dnevi hoje okoli Kailasa so minili kot v sanjah, takih, ki so bolj ìve in ve~plastne kot marsikatera resni~nost. Bilo je odkrivanje lepote in ne{tetih zanimivosti, preèto z vzdu{jem vsega, kar ti kraji pomenijo, obogateno s prisot- Kailas z juga - “Stopnice v nebo” .................................................................................. Med Saga Dawo na Tarbo~eju .................................................................................. december 2002 ISIS
Page 1 and 2:
Leto XI. Številka 12 / 1. december
Page 3 and 4:
4 U V O D N I K Spoštovani gospod
Page 5 and 6:
SV. JANEZ OD BOGA KOMUNICIRANJE Kom
Page 7 and 8:
10 N O V I C E Prejemnika ~astnega
Page 9 and 10:
12 N O V I C E Slovensko oftalmolo{
Page 11 and 12:
17 N O V I C E Deset Mila~i~evih te
Page 13:
20 N O V I C E ZDRAVNIK NA TRGU DEL
Page 17 and 18:
24 N O V I C E Krunoslav Margi} in
Page 19 and 20:
26 N O V I C E Za nevsakdanjo okras
Page 21 and 22:
29 N O V I C E 3. strokovno sre~anj
Page 23 and 24:
FOTOREPORTAŽA 31 44. Tav~arjevi dn
Page 25 and 26:
33 F O T O R E P O R T A Ž A Preda
Page 27 and 28:
Otro{ka usta: zastra{ujo~i podatki
Page 29 and 30:
INTERVJU 39 Erih Teti~kovi~ Martin
Page 31 and 32:
41 I N T E R V J U tem prikazati tu
Page 33 and 34:
43 I N T E R V J U E: ê bi rad obj
Page 35 and 36:
45 I N T E R V J U poskusu sprejeta
Page 37 and 38:
49 A K T U A L N O Prosta mesta za
Page 39 and 40:
52 A K T U A L N O Administrativne
Page 41 and 42:
56 FORUM Da, kr{im pravila Du{an Ke
Page 43 and 44:
58 ZANIMIVO “Biti otrok je v 19.
Page 45 and 46:
60 Z A N I M I V O krament, cerkven
Page 47 and 48:
62 Z A N I M I V O Detomor v veljav
Page 49 and 50:
64 Z A N I M I V O no in izvedencu
Page 51 and 52:
67 Z A N I M I V O Ves ta ~as je ra
Page 53 and 54:
71 P R O G R A M I S T R O K O V N
Page 55 and 56:
73 P R O G R A M I S T R O K O V N
Page 57 and 58: 75 P R O G R A M I S T R O K O V N
Page 65 and 66: 83 D E L O V N A M E S T A Javni za
Page 67 and 68: 85 O G L A S I MEDICINSKA FAKULTETA
Page 69 and 70: 88 DELO ZBORNICE Zapisniki IO ZZS Z
Page 71 and 72: 90 D E L O Z B O R N I C E Zapisnik
Page 73 and 74: 92 D E L O Z B O R N I C E K 1. to~
Page 75 and 76: 94 D E L O Z B O R N I C E Novi zak
Page 77 and 78: 96 D E L O Z B O R N I C E Errata c
Page 79 and 80: 98 OBVESTILA Dopis Ministrstva za z
Page 81 and 82: 100 S T R O K O V N A S R E Č A N
Page 93 and 94: S T R O K O V N A S R E Č A N J A
Page 101 and 102: RECENZIJA 125 Slovenski medicinski
Page 103 and 104: TAKO MISLIMO 127 Za~etek slovenske
Page 105 and 106: N O V E P U B L I K A C I J E 129 K
Page 107: 131 Z D R A V N I K I V P R O S T E
Page 111 and 112: Z D R A V N I K I V P R O S T E M
Page 113 and 114: 137 S K N J I Ž N E P O L I C E go
Page 115 and 116: 139 P E R S O N A L I A Prim. izr.
Page 117 and 118: 142 Datum Pri~etek Kraj Tema [tevil
Page 125 and 126: 150 Uredni{tvu revije Isis Dalmatin
Page 127 and 128: Navodila avtorjem Rok za oddajo vse
show all

glasilozdravni Å¡ kezborniceslovenije - ZdravniÅ¡ka zbornica Slovenije

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?