20.01.2015 Views

glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

131<br />

Z D R A V N I K I V P R O S T E M Č A S U<br />

Na cilju v marini Portoro`<br />

..................................................................................................<br />

Na ^rnem Kalu ni bilo veliko prometa,<br />

vreme son~no in toplo, razgled lep, pred nami<br />

pa le {e navzdol in po ravnem. ^udovito! Ampak<br />

kdo bi si mislil, da so po pribli`no 100<br />

km rahli vzpon~ki (nadvozi ~ez cesto, obvozi)<br />

lahko tako mote~i in zoprni, da ~loveka<br />

kar du{a boli. Od Kopra do Izole pot pelje ob<br />

obali - ni nam bila preve~ v{e~. Veliko rolarjev,<br />

pe{cev, pa {e veter nam je pihal v prsi -<br />

kar pa itak vedno, ali ne Iz Izole po trasi ozkotirne<br />

`eleznice. Pred letom dni sem se `e<br />

peljal po tej poti, bila je makadamska. Sedaj<br />

je lepo urejena in asfaltirana. ^eprav se tudi<br />

vzpenja, sem z lahkoto vozil. Ampak veselja<br />

je bilo konec, domnevam da z ob~insko mejo<br />

- asfalt se je kmalu po prvem tunelu kon~al.<br />

Del poti je res nemogo~ makadam, pravzaprav<br />

sploh ni cesta, ampak kamen pri kamnu.<br />

Bal sem se `e, da mi bo razpadlo kolo, saj<br />

ni robustno gorsko kolo. Izgubil sem zemljevide<br />

in vetrovko, ki sem jih imel pipete v prtlja`niku,<br />

zato sem moral narediti kos poti nazaj,<br />

ampak kolo je vzdr`alo. Od Strunjana do<br />

Portoro`a res ni dale~, pa tudi pot in tunel<br />

sta dobro vzdr`evana.<br />

Po osmih urah in pol ter 138 km na {tevcu<br />

smo zmagoslavno v{tric zapeljali v marino<br />

Portoro`, cilj na{ega kolesarjenja. Kako<br />

dobro denejo tu{ in sve`a obla~ila, za katera<br />

so poskrbele na{e bolj{e polovice, da o ve-<br />

~erji, na katero nas je povabil g. Enes Lojo,<br />

direktor marine, sploh ne govorim.<br />

<br />

Kailas<br />

Iztok Tomazin<br />

Sveta gora<br />

Po mnogih preplezanih, presmu~anih,<br />

do`ivetih in pre`ivetih gorah vsepovsod po<br />

svetu je pri{el ~as za tisto, na vrh katere ne<br />

bom nikoli priplezal. Nanjo razen v legendah<br />

{e ni stopila ~love{ka noga. Namenil sem<br />

se h gori s ciljem obhoditi jo in do`iveti v<br />

polnosti vse, kar je povezano z njo, s kulturo,<br />

ki jo je umestila v verovanja, v pojavni in<br />

duhovni svet ve~ kot milijarde ljudi.<br />

V eni najvi{jih, najbolj odmaknjenih in<br />

samotnih pokrajin na zemlji, v osr~ju zahodnega<br />

Tibeta, se dviga orja{ka skalna, z ve~nim<br />

snegom in ledom prekrita piramida -<br />

Kailas. Velja za mitski simbol gore Meru, ki<br />

predstavlja center vesolja, prestol bogov, popek<br />

sveta. @e ve~ kot tiso~ let se izbranci med<br />

azijskimi romarji razli~nih veroizpovedi podajajo<br />

na zahtevno potovanje s ciljem obho-<br />

diti goro v starodavnem obredu predanosti<br />

in iskanja.<br />

Za domovanje bogov velja celo podro~je<br />

okoli Kailasa, saj je v neposredni bli`ini tudi<br />

jezero Manasarovar, katerega obse`na globoka<br />

modrina velja za enega najsvetej{ih<br />

krajev na Zemlji. Vsak korak na poti okoli<br />

gore in jezera je pre`et z legendami, vsaka<br />

skala, vrelec ali hrib ima svoja bo`anstva. Tukaj<br />

se prepleta ~arobnost nenavadne lepote<br />

in mogo~nosti z mistiko, ki presega dimenzije<br />

pojavnega sveta. Za hindujce je Kailas<br />

prestol [ive, Manasarovar pa je nastal iz uma<br />

Brahme. Za budiste predstavlja Kailas, imenujejo<br />

ga tudi Kang Rinpo~e, orja{ko mandalo.<br />

Jainisti verjamejo, da je na vrhu Kailasa<br />

do`ivel razsvetljenje njihov ustanovitelj<br />

Ri{abanata. Pripadniki starodavne predbudisti~ne<br />

tibetanske religije bonpo pa imajo<br />

Kailas za misti~no du{o sveta.<br />

Razli~na verovanja, razli~ni bogovi.<br />

Skupno vsem je, da so v teh krajih izredne<br />

lepote in naravnih mo~i mo`na preseganja<br />

pojavnosti, transcendenca omejenega dojemanja<br />

resni~nosti. Tu sveto dobiva fizi~no<br />

obliko. Tudi ~e odmislimo zgodovino in mistiko,<br />

je za razbohoteni, a omejeni zahodnja{ki<br />

um ta del Tibeta prepoln lepote in<br />

skrivnosti. Vreden obiska.<br />

Leto 2002, oziroma 2129 po tibetanskem<br />

luninem koledarju, je leto konja, ko ima po<br />

njihovih verovanjih vse storjeno 13-krat ve~jo<br />

mo~. 26. maj tega leta je bil poseben dan,<br />

ki ga budisti imenujejo Saga Dawa, dan Budovega<br />

razsvetljenja, njihov najve~ji praznik.<br />

Skupina Hrvatov in nekaj pridru`enih Slovencev<br />

je iz razli~nih nagibov `elela obiskati<br />

~arobno divjino zahodnega Tibeta, se potopiti<br />

med valove jezera Mansarovar, obhoditi<br />

Kailas skupaj z romarji iz vse Azije in biti pri-<br />

<br />

december 2002 ISIS

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!