glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
131<br />
Z D R A V N I K I V P R O S T E M Č A S U<br />
Na cilju v marini Portoro`<br />
..................................................................................................<br />
Na ^rnem Kalu ni bilo veliko prometa,<br />
vreme son~no in toplo, razgled lep, pred nami<br />
pa le {e navzdol in po ravnem. ^udovito! Ampak<br />
kdo bi si mislil, da so po pribli`no 100<br />
km rahli vzpon~ki (nadvozi ~ez cesto, obvozi)<br />
lahko tako mote~i in zoprni, da ~loveka<br />
kar du{a boli. Od Kopra do Izole pot pelje ob<br />
obali - ni nam bila preve~ v{e~. Veliko rolarjev,<br />
pe{cev, pa {e veter nam je pihal v prsi -<br />
kar pa itak vedno, ali ne Iz Izole po trasi ozkotirne<br />
`eleznice. Pred letom dni sem se `e<br />
peljal po tej poti, bila je makadamska. Sedaj<br />
je lepo urejena in asfaltirana. ^eprav se tudi<br />
vzpenja, sem z lahkoto vozil. Ampak veselja<br />
je bilo konec, domnevam da z ob~insko mejo<br />
- asfalt se je kmalu po prvem tunelu kon~al.<br />
Del poti je res nemogo~ makadam, pravzaprav<br />
sploh ni cesta, ampak kamen pri kamnu.<br />
Bal sem se `e, da mi bo razpadlo kolo, saj<br />
ni robustno gorsko kolo. Izgubil sem zemljevide<br />
in vetrovko, ki sem jih imel pipete v prtlja`niku,<br />
zato sem moral narediti kos poti nazaj,<br />
ampak kolo je vzdr`alo. Od Strunjana do<br />
Portoro`a res ni dale~, pa tudi pot in tunel<br />
sta dobro vzdr`evana.<br />
Po osmih urah in pol ter 138 km na {tevcu<br />
smo zmagoslavno v{tric zapeljali v marino<br />
Portoro`, cilj na{ega kolesarjenja. Kako<br />
dobro denejo tu{ in sve`a obla~ila, za katera<br />
so poskrbele na{e bolj{e polovice, da o ve-<br />
~erji, na katero nas je povabil g. Enes Lojo,<br />
direktor marine, sploh ne govorim.<br />
<br />
Kailas<br />
Iztok Tomazin<br />
Sveta gora<br />
Po mnogih preplezanih, presmu~anih,<br />
do`ivetih in pre`ivetih gorah vsepovsod po<br />
svetu je pri{el ~as za tisto, na vrh katere ne<br />
bom nikoli priplezal. Nanjo razen v legendah<br />
{e ni stopila ~love{ka noga. Namenil sem<br />
se h gori s ciljem obhoditi jo in do`iveti v<br />
polnosti vse, kar je povezano z njo, s kulturo,<br />
ki jo je umestila v verovanja, v pojavni in<br />
duhovni svet ve~ kot milijarde ljudi.<br />
V eni najvi{jih, najbolj odmaknjenih in<br />
samotnih pokrajin na zemlji, v osr~ju zahodnega<br />
Tibeta, se dviga orja{ka skalna, z ve~nim<br />
snegom in ledom prekrita piramida -<br />
Kailas. Velja za mitski simbol gore Meru, ki<br />
predstavlja center vesolja, prestol bogov, popek<br />
sveta. @e ve~ kot tiso~ let se izbranci med<br />
azijskimi romarji razli~nih veroizpovedi podajajo<br />
na zahtevno potovanje s ciljem obho-<br />
diti goro v starodavnem obredu predanosti<br />
in iskanja.<br />
Za domovanje bogov velja celo podro~je<br />
okoli Kailasa, saj je v neposredni bli`ini tudi<br />
jezero Manasarovar, katerega obse`na globoka<br />
modrina velja za enega najsvetej{ih<br />
krajev na Zemlji. Vsak korak na poti okoli<br />
gore in jezera je pre`et z legendami, vsaka<br />
skala, vrelec ali hrib ima svoja bo`anstva. Tukaj<br />
se prepleta ~arobnost nenavadne lepote<br />
in mogo~nosti z mistiko, ki presega dimenzije<br />
pojavnega sveta. Za hindujce je Kailas<br />
prestol [ive, Manasarovar pa je nastal iz uma<br />
Brahme. Za budiste predstavlja Kailas, imenujejo<br />
ga tudi Kang Rinpo~e, orja{ko mandalo.<br />
Jainisti verjamejo, da je na vrhu Kailasa<br />
do`ivel razsvetljenje njihov ustanovitelj<br />
Ri{abanata. Pripadniki starodavne predbudisti~ne<br />
tibetanske religije bonpo pa imajo<br />
Kailas za misti~no du{o sveta.<br />
Razli~na verovanja, razli~ni bogovi.<br />
Skupno vsem je, da so v teh krajih izredne<br />
lepote in naravnih mo~i mo`na preseganja<br />
pojavnosti, transcendenca omejenega dojemanja<br />
resni~nosti. Tu sveto dobiva fizi~no<br />
obliko. Tudi ~e odmislimo zgodovino in mistiko,<br />
je za razbohoteni, a omejeni zahodnja{ki<br />
um ta del Tibeta prepoln lepote in<br />
skrivnosti. Vreden obiska.<br />
Leto 2002, oziroma 2129 po tibetanskem<br />
luninem koledarju, je leto konja, ko ima po<br />
njihovih verovanjih vse storjeno 13-krat ve~jo<br />
mo~. 26. maj tega leta je bil poseben dan,<br />
ki ga budisti imenujejo Saga Dawa, dan Budovega<br />
razsvetljenja, njihov najve~ji praznik.<br />
Skupina Hrvatov in nekaj pridru`enih Slovencev<br />
je iz razli~nih nagibov `elela obiskati<br />
~arobno divjino zahodnega Tibeta, se potopiti<br />
med valove jezera Mansarovar, obhoditi<br />
Kailas skupaj z romarji iz vse Azije in biti pri-<br />
<br />
december 2002 ISIS