glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

zdravniskazbornica.si
from zdravniskazbornica.si More from this publisher
20.01.2015 Views

126 R E C E N Z I J A Za ilustracijo naj poka`e miselni vzorec na~in razlage posameznih gesel: Seveda pa je vsaka knjiga koristna le, ~e pride do uporabnika. [koda bi bilo, ~e bi majhen narod pokazal, da mu je ta vloga kar pov{e~i. Zdravnik in skladatelj dr. Anton Schwab Genius loci Celja in okolice mora biti nekaj posebnega. Iz tega dela Slovenije prihaja cela vrsta dobrih zdravnikov, kar nekaj komponistov in glasbenikov in nekaj zdravnikov, ki so bili tudi skladatelji ali pa so se kako druga~e ukvarjali z glasbo. Dr. Anton Schwab je eden teh. Bil je zdravnik, zobozdravnik, glasbenik, komponist, zborovodja in {ahist. Njegovo `ivljenje in delo sta v knji`ici opisala prim. dr. Franc [tolfa in doc. dr. Zvonka Zupani~ Slavec. Knji`ica govori o pastir~ku, rojenem v Preboldu, {e v monarhiji (leta 1868), ki je po zaslugi za tedanje razmere dovolj premo`nih star{ev in bistrega u~itelja kon~al {olanje na celjski gimnaziji, kamor ga je mati vpisala po pomoti, in kot ve~ina slovenskih intelektualcev, ki so se odlo~ili za zdravni{ki poklic, promoviral za doktorja medicine na univerzi v Gradcu. To je bilo leta 1894, ko je bil star {estindvajset let. O~itno glasbeno nadarjen, je `e v osnovni {oli igral tamburico, med {tudijem v Gradcu pa se je `e resno ukvarjal z glasbo, {tudiral komponiranje in harmonijo, tudi zaradi poznanstva z dr. Benjaminom Ipavcem, ki je bil takrat kot glasbenik in skladatelj `e uveljavljen in je imel v Gradcu svojo ordinacijo. Kljub svojemu neslovenskemu priimku se je vedno imel za Slovenca in je `e v {tudentskih letih in kasneje kot zdravnik zelo jasno kazal svojo nacionalno opredelitev, ne prav lahko stali{~e v Celju, takratni trdnjavi nem{kega nacionalizma. ISIS december 2002 AIDS [aideès in ájds] krat. (akvirirani imunski deficitni sindrom) t aids (opisan prvič 1978 v ZDA), ki jo povzroča HIV in se kaže z oportunističnimi okužbami, pogosto tudi s Kaposijevim sarkomom na koži in visoko umrljivostjo; vírus -a m nav. mn. mikroorganizmi iz nukleinske kisline (DNA ali RNA), beljakovinskega plašča in pri nekaterih tudi zunanje lipoproteinske ovojnice, merijo od 20 do 40 nm in se razmnožujejo samo v živih celicah ter lahko povzročajo nalezljive bolezni ~ humane imunske pomanjkljivosti lentivirus iz družine Retroviridae, ki povroča aids; sin. HIV, LAV Boris Klun Po kraj{i praksi na Vranskem se je, spet v Gradcu, specializiral za zobno zdravstvo, ki se mu je kasneje povsem posvetil. Po prvi svetovni vojni se je nastanil v Celju, kjer je ostal do smrti leta 1938. Tu je {iroko razvil svojo glasbeno ustvarjalnost s presenetljivo velikim {tevilom skladb, ve~inoma zborovskih pesmi, pa tudi s skladbami za orkestre, tako da {teje danes njegov opus ve~ kot sto skladb. Vodil je ve~ zborov, bil ~astni ~lan raznih glasbenih dru{tev in zborov, zelo delaven je bil v Dru{- tvu zobozdravnikov, obenem pa je bil ne samo navdu{en {ahist, temve~ tudi avtor {tevilnih objavljenih {ahovskih problemov. Ne po naklju~ju sta se mudila v Celju Aljehin in E. Lasker. Zanimivo je, da se predvsem in dale~ pred drugimi poklici med zdravniki najde toliko glasbenikov, ne samo poustvarjalnih, temve~ tudi skladateljev. To ni zna~ilnost Slovencev, kajti podobno je tudi drugod. Kar lepo {tevilo svetovno znanih komponistov je bilo zdravnikov. Knji`ica je prijetno branje. Prikupna je uporaba (izmi{ljenih) dialogov. Lahko je razbrati idili~no delo zdravnika med obema vojnama, spo{tovanega, ki je bil `e zaradi svojega poklica vzvi{en nad vsako napako. Dobre fotografije v maniri tedanjega ~asa in faksimili skladb in sporedov so prijetno dopolnilo. Knjigi je dodana {e bibliografija objavljenih skladb, ki jo je sestavil mag. Zoran Krstulovi} iz Narodne in univerzitetne knji`nice v Ljubljani. áids -a m huda nalezljiva bolezen, zlasti homoseksualcev in narkomanov sin. AIDS; prim. sindrom imunske pomanjkljivosti Ker spomin pe{a, ga je treba zapisati. Slovencev nas ni veliko in duhovne ter intelektualne zmo`nosti so nekako sorazmerne {tevilu.V atavisti~no zasidranem samoobrambnem strahu pred velikimi nikoli nismo znali biti kozmopoliti. Zato je lokalpatriotska nevezanost nekak{na razumljiva in logi~na alternativa. V~asih koristna bolj, v~asih manj. Mozart bi komaj lahko postal Mozart, ~e bi `ivel in delal v Ambrusu. ^etudi ima svet rad velike in mo~ne, ne gre pozabiti manj{ih. To je slednji~ smisel takih biografij.

TAKO MISLIMO 127 Za~etek slovenske citologije Marko Kolenc Vpublikaciji Onkolo{ka ginekologija, ki jo je izdala Ginekolo{ka klinika v Ljubljani v po~astitev 80-letnice prof. dr. Juleta Kova~i~a, lahko v prispevku Maje Primic @akelj “Prispevek profesorja Kova~i~a k raziskovanju epidemiologije raka materni~nega vratu v Sloveniji” med drugim preberemo naslednje: “V Sloveniji so za~eli citolo{ko iskati zgodnje oblike raka materni~nega vratu leta 1953 na tedanji Kliniki za porodni{tvo in `enske bolezni v Ljubljani ...” Resnici na ljubo in v korist zgodovini medicine velja napisati, da je bil za~etnik citolo{ke diagnostike pri nas v Sloveniji prof. dr. Ivo Raj{p `e leta 1951, takrat {e sta`ist na celjskem Porodni{ko-ginekolo{kem oddelku. Radoveden in strokovno prodoren je kljub pomanjkanju originalnih Papanicolaouovih barvil izpeljal barvanje z drugimi barvili, kar je omogo~alo citolo{ko diagnozo malignih obolenj in tudi hormonskih disfunkcij pri `enskah s pomo~jo vaginalnih bri- sov. @e leta 1952 je svoje izsledke objavil v ~lanku “Vaginalni razmaz” v Zdravstvenem vestniku (XI, 105-110). Ni namen tega pisanja zmanj{evanje zaslug Juleta Kova~i~a, saj je znano, da je bil med prvimi citologi na ljubljanski kliniki po prof. Vladimirju Trampu`u prav on, poleg Sre~ka Rainerja v Ljubljani (1955) in v Kranju (1956), Franca Rostaherja in Alemke Saks v Mariboru (1955), To{a Cizlja v Kopru (1956), pa {e kdo bi se na{el iz tistih let. Velik razmah citolo{ke dejavnosti v medicini je danes nepogre{- ljiv in te`ko primerljiv s tistim na samem za~etku. Teh za~etkov pa vendarle ne smemo prezreti, zlasti ker so bili speljani v slabih pogojih in ker predstavljajo zibelko tako mo~ni veji medicine. Le redki {e `ive~i iz tega obdobja so mi potrdili gornje navedbe. NOVE PUBLIKACIJE Janko Kostnapfel: Spomin, ki boli Kostnapfel J. Spomin, ki boli. Unigraf 2002, 176 str. “… kako boli, boli, ko spomin vzdrhti…” Ajdi~ B., Dachauske pesmi Avtor je prevzel naslov za svoje delo po navedenem citatu, saj je rde~a nit knjige du{evna bole~ina, kateri “pa bi morda posebej lahko rekli kar SPOMIN, KI BOLI.” (str. 126). Delo je razdeljeno na sedem delov, ki jih sestavljo kraj{a poglavja. Deli imajo zelo {iroke naslove: Starost, Smrti petih starostnikov, Nagoni, Psihopatija, Pet mladostnikov - u`ivalcev drog, Pacienti - trpe~i, Vojna je vojni zlo~inec. Na koncu knjige je dodana kratka informacija o avtorju in kratek seznam objavljenih knjig in strokovnih publikacij. Spremno besedilo je napisal prim. dr. Jurij Zalokar. Izbor gradiva - pripovedi bolnikov iz avtorjeve bogate prakse, pogovori s kolegi, citati iz raziskav, citati iz strokovne literature, pa tudi iz zakladnice svetovne knji`evnosti - je svojstven. Razkrije se avtorjev raziskovalni nagon, ki ga opi{e z besedami ruskih znanstvenikov “refleks ~to takoje” (str. 85). Kako razumeti du{evno bole~ino Verjetno tega ne moremo. Zato se zgodbe prepletajo z avtorjevimi iskrivimi domislicami in globokimi razmi{ljanji. [e pogosteje pa se kar kon~ajo in bralca prepustijo lastnim mislim. Marsikatera me je spodbudila k razmi{ljanju in se mi povrnila v spomin, ~eprav sem bil prepri~an, da sem jo `e davno pozabil. Npr. du{evna blaga smrt - upokojenska evtanazija, vojna je (sama po sebi) vojni zlo~inec, mo`gani so (v zvezi z vojnami itd.) najve~ji maligni tumor v ~loveku, klasifikacija psihopatov (str. 93), kjer velja: “Pomembni so tudi majhni psihopati, ki jih vsak dan sre- ~ujemo okrog sebe, na delovnih mestih in drugje. Ne nazadnje v politiki. Slednji so lahko {e posebno nevarni.” (str. 95-96). Ali pa citat naslova Frommove knjige Imeti ali biti, kar je dovolj povedno `e samo zase. Stil je za vse tiste, ki avtorja poznamo, takoj prepoznaven. Kratki stavki se vrstijo drug za drugim, sledi - na videz - “od{tekan” dodatek in pogosto se kon~a s tremi pikicami…, kar lahko med vrsticami pomeni: Razmisli! Za primer navajam (str. 85): “Imeti ali biti - to je osnovno vpra{anje. ^lovek v socialni revoluciji marsikaj prenese, le podru`abljanje premo`enja zelo te`ko: “ To je moje…” Na primer gozd ali reka…” Vendar pa tako pisana beseda ne te~e tako, kot ~e bi avtorja poslu{ali. ^e med govorom menja temo, je to zanimiva asociacija, katere pot na plano sku{amo dojeti. ^e pa je tako v pisani besedi, pa sicer formalno predstavljana ~rtica razpade na mno`ico med seboj nepovezanih odstavkov in stavkov, ki bralca december 2002 ISIS

126<br />

R E C E N Z I J A<br />

Za ilustracijo naj poka`e miselni vzorec na~in razlage posameznih gesel:<br />

Seveda pa je vsaka knjiga koristna le, ~e pride do uporabnika. [koda bi bilo, ~e bi majhen narod pokazal, da mu je ta vloga kar pov{e~i.<br />

Zdravnik in skladatelj dr. Anton Schwab<br />

Genius loci Celja in okolice mora biti<br />

nekaj posebnega. Iz tega dela <strong>Slovenije</strong><br />

prihaja cela vrsta dobrih zdravnikov,<br />

kar nekaj komponistov in glasbenikov<br />

in nekaj zdravnikov, ki so bili tudi skladatelji<br />

ali pa so se kako druga~e ukvarjali z glasbo.<br />

Dr. Anton Schwab je eden teh. Bil je zdravnik,<br />

zobozdravnik, glasbenik, komponist,<br />

zborovodja in {ahist. Njegovo `ivljenje in delo<br />

sta v knji`ici opisala prim. dr. Franc [tolfa in<br />

doc. dr. Zvonka Zupani~ Slavec.<br />

Knji`ica govori o pastir~ku, rojenem v Preboldu,<br />

{e v monarhiji (leta 1868), ki je po zaslugi<br />

za tedanje razmere dovolj premo`nih<br />

star{ev in bistrega u~itelja kon~al {olanje na<br />

celjski gimnaziji, kamor ga je mati vpisala po<br />

pomoti, in kot ve~ina slovenskih intelektualcev,<br />

ki so se odlo~ili za zdravni{ki poklic, promoviral<br />

za doktorja medicine na univerzi v<br />

Gradcu. To je bilo leta 1894, ko je bil star {estindvajset<br />

let.<br />

O~itno glasbeno nadarjen, je `e v osnovni {oli<br />

igral tamburico, med {tudijem v Gradcu pa se<br />

je `e resno ukvarjal z glasbo, {tudiral komponiranje<br />

in harmonijo, tudi zaradi poznanstva z dr.<br />

Benjaminom Ipavcem, ki je bil takrat kot glasbenik<br />

in skladatelj `e uveljavljen in je imel v<br />

Gradcu svojo ordinacijo. Kljub svojemu neslovenskemu<br />

priimku se je vedno imel za Slovenca<br />

in je `e v {tudentskih letih in kasneje kot zdravnik<br />

zelo jasno kazal svojo nacionalno opredelitev,<br />

ne prav lahko stali{~e v Celju, takratni trdnjavi<br />

nem{kega nacionalizma.<br />

ISIS december 2002<br />

AIDS [aideès in ájds] krat. (akvirirani<br />

imunski deficitni sindrom) t aids<br />

(opisan prvič 1978 v ZDA), ki jo povzroča<br />

HIV in se kaže z oportunističnimi<br />

okužbami, pogosto tudi s Kaposijevim<br />

sarkomom na koži in visoko umrljivostjo;<br />

vírus -a m nav. mn. mikroorganizmi<br />

iz nukleinske kisline (DNA ali RNA), beljakovinskega<br />

plašča in pri nekaterih tudi zunanje lipoproteinske<br />

ovojnice, merijo od 20 do 40 nm in se<br />

razmnožujejo samo v živih celicah ter lahko<br />

povzročajo nalezljive bolezni<br />

~ humane imunske pomanjkljivosti lentivirus iz<br />

družine Retroviridae, ki povroča aids;<br />

sin. HIV, LAV<br />

Boris Klun<br />

Po kraj{i praksi na Vranskem se je, spet v<br />

Gradcu, specializiral za zobno zdravstvo, ki<br />

se mu je kasneje povsem posvetil. Po prvi svetovni<br />

vojni se je nastanil v Celju, kjer je ostal<br />

do smrti leta 1938. Tu je {iroko razvil svojo<br />

glasbeno ustvarjalnost s presenetljivo velikim<br />

{tevilom skladb, ve~inoma zborovskih pesmi,<br />

pa tudi s skladbami za orkestre, tako da {teje<br />

danes njegov opus ve~ kot sto skladb. Vodil<br />

je ve~ zborov, bil ~astni ~lan raznih glasbenih<br />

dru{tev in zborov, zelo delaven je bil v Dru{-<br />

tvu zobozdravnikov, obenem pa je bil ne<br />

samo navdu{en {ahist, temve~ tudi avtor {tevilnih<br />

objavljenih {ahovskih problemov. Ne<br />

po naklju~ju sta se mudila v Celju Aljehin in<br />

E. Lasker.<br />

Zanimivo je, da se predvsem in dale~ pred<br />

drugimi poklici med zdravniki najde toliko<br />

glasbenikov, ne samo poustvarjalnih, temve~<br />

tudi skladateljev. To ni zna~ilnost Slovencev,<br />

kajti podobno je tudi drugod. Kar lepo {tevilo<br />

svetovno znanih komponistov je bilo<br />

zdravnikov.<br />

Knji`ica je prijetno branje. Prikupna je uporaba<br />

(izmi{ljenih) dialogov. Lahko je razbrati<br />

idili~no delo zdravnika med obema vojnama,<br />

spo{tovanega, ki je bil `e zaradi svojega poklica<br />

vzvi{en nad vsako napako. Dobre fotografije<br />

v maniri tedanjega ~asa in faksimili skladb<br />

in sporedov so prijetno dopolnilo. Knjigi je dodana<br />

{e bibliografija objavljenih skladb, ki jo<br />

je sestavil mag. Zoran Krstulovi} iz Narodne<br />

in univerzitetne knji`nice v Ljubljani.<br />

áids -a m huda nalezljiva bolezen, zlasti<br />

homoseksualcev in narkomanov sin.<br />

AIDS; prim. sindrom imunske<br />

pomanjkljivosti<br />

Ker spomin pe{a, ga je treba zapisati. Slovencev<br />

nas ni veliko in duhovne ter intelektualne<br />

zmo`nosti so nekako sorazmerne {tevilu.V<br />

atavisti~no zasidranem samoobrambnem<br />

strahu pred velikimi nikoli nismo znali<br />

biti kozmopoliti. Zato je lokalpatriotska nevezanost<br />

nekak{na razumljiva in logi~na alternativa.<br />

V~asih koristna bolj, v~asih manj.<br />

Mozart bi komaj lahko postal Mozart, ~e bi<br />

`ivel in delal v Ambrusu. ^etudi ima svet rad<br />

velike in mo~ne, ne gre pozabiti manj{ih. To<br />

je slednji~ smisel takih biografij.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!