glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

RECENZIJA
125
Slovenski medicinski slovar
Pred izidom je Slovenski medicinski
slovar, najve~ji knji`ni projekt v zgodovini
slovenske medicine. Dogodek,
ki si ga lahko privo{~ijo le zelo veliki narodi.
Spomnimo se, da ga v tej obliki in obsegu
nimajo npr. ne Francozi in ne Italijani in {e
kak{no ime bi lahko na{li.
Izdajatelj slovarja je Medicinska fakulteta
v Ljubljani, soizdajatelja pa sta In{titut za
slovenski jezik Frana Ramov{a ZRC SAZU
in Zdravni{ka zbornica Slovenije.
Slovenska medicinska terminologija sega
s prvimi poskusi besedi{~a, namenjenega babicam,
`e v osemnajsto stoletje, pri~en{i z
Makovicem in kasneje z Vodnikom, resno
pa {ele v sredo dvajsetega stoletja, s ^erni-
~em in Ko{irjem.
Delo za Slovenski medicinski slovar se je
pri~elo pred 24 leti pod delovnim imenom
Medicinski terminolo{ki slovar. Na za~etku
je bilo treba sprejeti odlo~itev, ali prevesti
enega od obstoje~ih slovarjev, ali pa za~eti
na novo s slovenskimi strokovnjaki. Slednje
je bilo sprejeto kot bolj{a, ~eprav mnogo te-
`avnej{a in predvsem bolj zamudna odlo~itev.
Postopno se je zbrala skupina pribli`no
140 sodelavcev, ve~inoma u~iteljev Medicinske
fakultete v Ljubljani, pa tudi nekaterih
drugih fakultet, obenem z jezikovnimi in
leksikografskimi svetovalci In{tituta za slovenski
jezik Frana Ramov{a ZRC SAZU ter
jezikovnimi svetovalci s Filozofske fakultete.
Sodelavci so se mo~no menjavali in `e
sama koordinacija dela je bila zelo zapletena.Tehni~ni
uredniki so bili ve~inoma {tudentje
Medicinske fakultete v Ljubljani.
Ko je bilo gradivo zbrano in urejeno, je
kot vmesna izdaja leta 1996 iz{el Pravopis
medicinskih izrazov, ki je bil naslednje leto
ponatisnjen in je danes razprodan. S tem je
bilo besedi{~e bodo~ega slovarja predstavljeno
in ponujeno v pretres strokovni javnosti.
Slovar je izrazito skupinsko delo, vendar
o`je uredni{tvo, po na~elu nadrejenosti,
prevzema odgovornost za njegovo pravilnost,
zavedajo~ se, da je jezik, tudi strokovni
in znanstveni, `iv organizem, ki se naglo
spreminja in prilagaja. Uredniki so se trudili,
da bi v primerih, kjer praksa in dnevna
uporaba ponujata ve~ mo`nih izrazov, izbe-
Boris Klun
rejo tiste, ki so videti najprimernej{i, zato da
bi bilo izra`anje jasno, nedvoumno in skladno
z duhom sloven{~ine, pa tudi z medicinsko
tradicijo in primerljivo z mednarodnimi
usmeritvami. Razumljivo je, da je tu prihajalo
pogosto do razli~nih mnenj in dolgotrajnih
pretresanj.
Namen slovarja je ponuditi uporabniku
pojasnila najpogostej{ih biomedicinskih
izrazov, vklju~ena pa so tudi mejna podro~ja,
kot so biologija, kemija, fizika, farmacija,
veterina, mikrobiologija in zdravstvena
nega. Zdelo se je potrebno, da poka`emo
tudi na zgodovino medicine, zlasti slovensko,
ki je v tujih slovarjih seveda ni najti.
Uporabnik naj bi imel povsem jasno
predstavo tudi o pravilni pisavi, izgovorjavi,
nagla{evanju in pregibanju. Razlage posameznih
pojmov so pisane tako, da so razumljive
gimnazijskemu abiturientu, besedi{~e
pa obsega znanje, ki naj bi ga imel idealen
{tudent medicine. Izpu{~eni so nekateri
ozki specialisti~ni izrazi. Zanesljivo ne bo
mogo~e v prihodnje pisati strokovnih, pa
tudi poljudnoznanstvenih ~lankov brez posvetovanja
s Slovarjem.
Uporabniki Slovarja naj bi bili predvsem
diplomanti medicine in stomatologije ter
{tudenti teh fakultet, vendar bi moral biti koristen
tudi za zdravstvene delavce, biologe,
farmacevte, veterinarje, pa tudi za druge, ki
delajo v zdravstveni slu`bi in administraciji,
dalje za lektorje, prevajalce, novinarje in
ne nazadnje tudi za {ir{o javnost, za bolnike
in tiste, ki bodo to morda {e postali.
Slovar obsega pribli`no 1.000 strani velikega
formata in vsebuje okrog 75.000 tiso~
pojmov s podro~ja slovenske biomedicinske
terminologije, poslovenjeno zapisana latinska
in latinizirana gr{ka gesla, izvirno napisane
latinske in latinizirane gr{ke termine,
ki se uporabljajo pri pisanju diagnoz, popisov
in terapije, zdravilne u~inkovine, zdravilne
in strupene rastline ter `ivali, nekatere
poslovenjeno napisane latinske reke in citate,
ki se pogosto uporabljajo, pa tudi take, ki
jim preti pozaba, ali citatne udoma~ene termine
iz `ivih, tujih jezikov, skupaj s priporo~enimi
slovenskimi strokovnimi izrazi,
dalje odsvetovane `argonske, nestrokovne,
starinske ali poljudne izraze, skupaj s priporo~enimi
slovenskimi, za~etne ali kon~ne
dele sestavljenih besed, udoma~ene in mednarodno
sprejete kraj{ave, osebnosti iz svetovne
zgodovine medicine do danes, slovenske
medicinske osebnosti do konca druge
svetovne vojne ter imena iz eponimskih terminov.
Slovar ponuja pravilne slovenske
izraze za vrsto anglo-ameri{kih, ki se vse pogosteje
pojavljajo ne le v vsakodnevni govorjeni,
temve~ tudi v pisani strokovni besedi.
Vsak pojem, zveza ali citat je razlo`en s
splo{no znanimi slovenskimi pojmi, ~e pa
so v razlagi uporabljeni strokovni izrazi, so
ti vedno posebej razlo`eni na ustreznem abecednem
mestu. Razlo`ene so tudi vse besede,
ki so sestavine stalnih zvez, vklju~no s slovenskimi
besedami. Vsak pojem je razlo`en
enkrat, ~e pa obstaja za en pojem ve~ sinonimov,
je razlo`en le en sinonim, ostali pa
ka`ejo nanj. Nadrejenost sinonimov je potrebna
zaradi gospodarnosti s prostorom in
ne pomeni priporo~ila ali odsvetovanja rabe
drugih sinonimov. Mnogo dela je bilo posve~enega
opisanemu na~inu prikaza, s katerim
je dose`ena zelo dobra notranja usklajenost
slovarja, kar je ena od njegovih pomembnih
kakovosti.
december 2002 ISIS