glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

124
S T R O K O V N A S R E Č A N J A
Svetovna zdravstvena organizacija
o steklini
Mirjana Stanti~ Pavlini~
VKo{icah na Slova{kem je od 25. do
27. septembra 2002 potekalo sre~anje
o steklini (WHO Rabies Meeting
in Central and Eastern Europe), katerega so
se udele`ili veterinarji in tudi zdravniki {tevilnih
evropskih dr`av: Avstrije, Mad`arske,
Ruske federacije, Velike Britanije, Francije,
Nem~ije, Italije, Srbije in ^rne gore, Romunije,
^e{ke, Slova{ke, Portugalske, Poljske,
Finske. Obravnavali smo aktualno epidemiolo{ko
situacijo glede stekline na evropskih
prostorih, dose`ke, ki smo jih zaznali
na podro~ju prepre~evanja in zatiranja stekline
v zadnjih letih, razvoj laboratorijske
diagnostike, novih predpisov idr.
Na podlagi vpra{alnika, ki je bil poslan
vsem evropskim dr`avam in tudi Sloveniji, je
bilo ugotovljeno, da obstaja veliko zanimanje
za spoznavanje epidemiolo{kih zna~ilnosti
stekline pri netopirjih na na{ih prostorih.
^eprav je bolezen redka pri ljudeh, je bilo v
zadnjih dveh desetletjih narejenih veliko raziskav
s tega podro~ja. Na podlagi genotipizacij
so ugotavljali pojav stekline, povzro~ene
s sevom, ki se pojavlja pri netopirjih, tudi
pri ljudeh na ozemlju Ruske federacije in Finske,
ovcah (Danska) ter kunah (Nem~ija).
[tevilo postekspozicijsko cepljenih oseb po
ugrizu netopirja povsod nara{~a. Dejansko
gre za relativno nizek javnozdravstveni problem,
ki v zadnjih letih zaslu`i veliko pozornost
javnosti in strokovnih krogov. Razpravljalo
se je tudi o definicijah “dr`ave brez stekline”
(rabies free country), ki je po razli~nih
virih nekoliko razli~na. Po definiciji Mednarodnega
urada za epizootske bolezni iz Pariza,
za razliko od definicije SZO, na status “rabies-free”
dr`ave ne vpliva morebitna navzo~nost
stekline pri evropskih netopirjih. Dr.
Franco Mutinneli iz sosedne Italije je omenil
{tudijo, ki so jo na italijanskem ozemlju pred
nekaj leti opravili pri 200 netopirjih. Bolezni
pri tej `ivalski vrsti niso mogli dokazati. Dr.
Thomas Müller iz Nem~ije je predstavil {tevilne
{tudije, ki so bile narejene s tega podro~ja
na evropskih prostorih, in opozoril da je {e
veliko dela pred nami.
V Italiji se, enako kakor v Franciji ali v
drugih razvitih delih sveta, sre~ujejo s humanimi
primeri importirane stekline, predvsem
z ozemlja Afrike in jugovzhodne Azije.
Razli~ne dr`ave so poro~ale tudi o posameznih
primerih importirane stekline pri
psih, ki so jih uva`ali iz evropskih ali zunajevropskih
dr`av.
Finska je {e vedno de`ela, ki ne bele`i primerov
stekline. Na meji proti Ruski federaciji
poteka odmetavanje vab proti steklini, pri
~emer redno sproti potekajo meddr`avni dogovori.
Kolegica iz Avstrije, dr. Andrea Hoeflechner,
je omenila u~inkovito in dobro organizirano
sodelovanje med Avstrijo in Slovenijo,
ki poteka v obliki sestankov in medsebojnega
obve{~anja. SZO tudi v prihodnje
podpira tovrstne dejavnosti. Na prostorih jugovzhodne
Avstrije bele`ijo v zadnjem ~asu
vnovi~ epidemijo stekline, kar narekuje ~im
bolj tesno medsebojno sodelovanje.
D. Lalosevic s Pasteurjevega in{tituta v
Novem Sadu je omenil humani primer stekline,
ki je bil letos ugotovljen v Bosni in Hercegovini,
ter pojav stekline v Makedoniji, ki
je bila do sedaj dr`ava “rabies free”. Steklino
ugotavljajo tudi pri volkovih na ozemlju
^rne gore.
Izra`eno je zanimanje za steklino, ki jo
prena{ajo rakuni. Zaradi povpre~no velikega
obmo~ja (radiusa) gibanja te `ivali, ki se
giblje na okoli 100 km, je prenos stekline na
bolj oddaljena ozemlja bolj verjeten v krajih,
ki so poseljeni z rakuni, kot sta npr. Poljska
in Ruska federacija.
Izra`ena je podpora nadaljnji standardizaciji
in posodabljanju laboratorijske diagnostike
stekline s poudarkom na testu
ELISA. Potrebno je tudi nadaljevati s prizadevanjem
za genotipizacijo in subgenotipizacijo
virusa stekline v Evropi in Sloveniji,
ki naj bi bila podlaga za nadaljnje razumevanje
molekularne epidemiologije ozemlja.
Gostota naseljenosti lisic naj bi bila ~im bolj
preu~ena povsod, kjer se odmetavajo vabe.
Potrebno bo tudi razumeti posege v naravi,
ki jih za sabo potegne odmetavanje vab. Prav
tako ni dovolj podatkov, kako u~inkuje cepivo,
namenjeno za cepljenje lisic, na ostale
divje `ivali. Dana je podpora nenehnemu ve-
~anju {tevila dr`av, ki namesto karantene
pristopajo k serolo{ki laboratorijski diagnostiki
`ivali.
Revija Rabies Bulletin Europe
(www.who-rabies-bulletin.org) izhaja zadnja
leta tudi v elektronski obliki, kar je, sode~
po statistiki {tevila obiskov na spletnih
straneh, dobro sprejeto. Nadaljevali bodo s
prizadevanji, da se publikacija {e naprej izpopolnjuje
in strokovno bogati. Dr`ave poro~evalke
bodo svoje podatke o gibanju stekline
pri `ivalih in ljudeh v bodo~e posredovale
v elektronski obliki, kar bo pospe{ilo
izid publikacije.
Zbornik sre~anja bo pripravljen v kratkem,
vseboval pa bo povzetke posameznih
predstavitev. Iz Slovenije (M. Stanti~ Pavlini~,
P. Hostnik) smo poro~ali o trendih gibanja
laboratorijsko potrjenih primerov
stekline pri `ivalih in postekspozicijskem
cepljenju ljudi. ^eprav je ugotovljena medsebojna
soodvisnost spremljanih kazalcev,
je incidenca postekspozicijsko cepljenih
ljudi {e vedno visoka, kar je ve~inoma posledica
prepogostega cepljenja po ugrizu s
strani psa ali ma~ke neznanega lastnika.
Menimo, da je potrebno nadaljevati s prizadevanji,
ki naj bi bila usmerjena na
zdravstvenovzgojne dejavnosti, usmerjene
na prepre~evanje stekline.
Prihodnje sre~anje bo ~ez dve leti. Predlagana
je organizacija sre~anja v Ruski federaciji,
Bolgariji ali Romuniji. S tem se `eli
SZO ~im bolj pribli`ati ozemlju, kjer je situacija
glede stekline {e vedno pere~a. Na
sre~anje bodo povabili poleg predstavnikov
dr`av - predvsem veterinarjev, tudi zaposlene
v javnem zdravstvu ter znanstvenike
iz Evrope in drugih krajev, ki se ukvarjajo z
raziskavami s podro~ja stekline. Sestanki naj
bi v prihodnje potekali redno na dve leti.
ISIS december 2002