Celotno besedilo mnenja

Priloga 2
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka:
Datum:
USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE
ZADEVA: Mnenje Vlade RS o pobudi za oceno ustavnosti prvega odstavka 17. člena Zakona o
Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 77/10-
ZSFCJA) - predlog za obravnavo
Zveza: Dopis Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U -I-52/11-5 z dne 15. 4. 2011
Ustavno sodišče Republike Slovenije je Državnemu zboru z dopisom št. U-I-52/11-5 z dne 15.4. 2011 poslalo
pobudo Radiotelevizije Slovenije javni zavod, Ljubljana, ki jo zastopa generalni direktor mag. Marko Filli in po
pooblastilu Odvetniška družba Ošabnik, Klofutar in partnerji o.p., d.o. o. iz Kranja, za oceno ustavnosti prvega
odstavka 17. člena Zakona o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 77/10, v
nadaljnjem besedilu: ZSFCJA). Državni zbor je v dopisu št. 615-01/11-3/3 z dne 19. 4. 2011 prosilo za mnenje v
zvezi z zgoraj navedeno pobudo, predvsem z vidika izvršilne veje oblasti.
Javna služba na področju radijske in televizijske dejavnosti, ki je določena v prvem odstavku 3. člena Zakona o
Radioteleviziji Slovenija (Uradni list št. 96/2005, v nadaljnjem besedilu: ZRTVS – 1) med drugim obsega
ustvarjanje, pripravljanje, arhiviranje in oddajanje dveh nacionalnih televizijskih programov, radijskih in televizijskih
programov regionalnih centrov v Kopru in Mariboru, po en radijski in televizijski program za avtohtono italijansko in
madžarsko narodno skupnost ter radijske in televizijske oddaje za romsko etnično skupnost.
V 4. členu ZRTVS -1 je dodatno določeno, da v programih iz prvega odstavka 3. člena RTV Slovenija zagotavlja
zlasti »produkcijo igranega programa« (tretja alinea) in »predstavlja in promovira slovensko kulturo, spodbuja
kulturno ustvarjalnost ter svobodo umetniškega ustvarjanja in zagotavlja ustvarjanje, poustvarjanje ter
posredovanje umetniških del« (enajsta alinea) ter »zagotavlja produkcijo in predvajanje slovenskih avdiovizualnih
del in avdiovizualnih del neodvisnih producentov« (petindvajseta alinea). V tretjem odstavku 30. člena ZRTVS -1 je
določeno, da se iz prispevka za programe RTV Slovenija financira le dejavnost RTV Slovenija, ki jo kot javno
službo določa 3. oziroma 4. člen ZRTVS-1 oziroma zgoraj navedeni primeri, ki so v vsebinski in smiselni povezavi s
filmi neodvisnih producentov.
17. člen ZSFCJA določa, da Radiotelevizija Slovenija podpira slovensko filmsko produkcijo tako, da izvede razpis,
preko katerega letno nameni finančna sredstva za izdelavo filmov neodvisnih producentov za javno
kinematografsko predvajanje, v višini najmanj 2 odstotkov zbranega prispevka za programe in storitve
Radiotelevizije Slovenija v preteklem letu. V tretjem odstavku 17. člena nadalje ZSFCJA določa, da izdajatelji
programov iz prejšnjih dveh odstavkov sodelujejo pri razpisih in izvrševanju pravic, ki izhajajo iz izdelave filmov iz
tega člena, v skladu z deležem posameznega izdajatelja v skupnem znesku, namenjenem s strani izdajateljev za
izdelavo filma. V četrtem odstavku 17. člena pa ZSFCJA določa, da se za izvedbo razpisa smiselno uporabljajo
določbe zakona, ki urejajo merila, postopke in izvedbo javnega razpisa. O izvedbi javnega razpisa govori 11. člen
ZSFCJA, ta pa napotuje na Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 77/2007-UPB1,
56/2008, 94/2009 Odl.US: U-I-278/07-17, 4/2010, 20/2011). To pomeni, da je vsebinsko, presoja prepuščena RTV
Slovenija, v smislu programske presoje in vsebinskih interesov RTV Slovenija. S tega vidika, trditev RTV Slovenija,
da se posega v svobodo izražanja, nikakor ne drži, saj bo RTV Slovenija popolnoma svobodna pri oblikovanju
meril, s katerimi bo izvrševala svoj programski interes v okviru izvajanja javne službe. Glede na določilo tretjega 17.
člena ZSFCJA, ki določa, da »izdajatelji televizijskih programov sodelujejo pri razpisih in izvrševanju pravic, ki
izhajajo iz izdelave filmov iz tega člena, v skladu z deležem posameznega izdajatelja v skupnem znesku,
namenjenem s strani izdajateljev iz tega člena za izdelavo filma«, pa pomeni, da bo zaradi soudeležbe pri izdelavi
filmov, RTV SLO dejansko bila koproducent ter imela pravice, ki izhajajo iz ustvarjanja in oddajanja teh filmov, s

tem pa bo izvrševala del javne službe, ki je v skladu tako s 3. kot 4. členom ZRTVS -1,saj bo zagotavljala
produkcijo in predvajanje slovenskih avdiovizualnih del in avdiovizualnih del neodvisnih producentov. RTV SLO bo
soudeležena pri prihodkih filma iz distribucije, kot koproducent bo vplivala na distribucijo in na programsko
prikazovanje filma na RTV SLO. Poudarjamo namreč, da v 17. členu ZSFCJA opredeljeno financiranje del
neodvisnih producentov, ne izključuje njihovega predvajanja na RTV SLO, prav nasprotno.
17. člen ZSFCJA tako ne določa novih nalog RTV SLO ali pa naloge, ki ne bi bilo zakonske določene, temveč
opredeljuje, kako naj RTV SLO ravna v primerih filmov, pri katerih sicer RTV SLO sodeluje kot koproducent oz. je
sodelovala kot koproducent, s tem, da določa odstotek sredstev, ki naj bo namenjen projektom ter prednostno
prikazovanje filmov v kinematografski distribuciji. Slednje je RTV Slovenija uveljavljala tudi pri avdiovizualnih
projektih, katerih producent ali koproducent je bila, ter je z njimi kandidirala na javnih razpisih Filmskega sklada
Republike Slovenije, javnega sklada za povečave. To je bil postopek, s katerim so avdiovizualni projekti pridobili
proračunska sredstva, da so iz televizijskih projektov s tehnično obdelavo postali primerni za projekte tako za
kinematografsko predvajanje kot za televizijsko predvajanje. S tehničnega vidika namreč format kinematografskega
filma ne izključuje formata televizijskega filma, obratno pa, in prav temu so bila vsa leta namenjeni razpisi za
povečavo, ki jih je vodil Filmski sklad RS. Z distribucijskega vidika oz. vidika prikazovanja pa razlike med formatom
kinematografskega filma in formatom izključno televizijskega filma ni, saj oba zadostujeta – v kolikor ustrezata
uredniški politiki in programski zasnovi – prikazovanju. V vsakem primeru, in to je 17. člen ZSFCJA upošteval, gre
za avtonomno programsko odločitev, tako z vidika ustvarjanja kot oddajanja, kot z vidika produkcije neodvisnih
producentov. Treba je namreč dodatno poudariti, da k predvajanju kvote del neodvisnih producentov zavezuje RTV
Slovenija tudi tretji odstavek 92. člen Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/2006-UPB1, 36/2008-ZPOmK-1,
77/2010-ZSFCJA, 90/2010 Odl.US: U-I-95/09-14, Up-419/09-15, v nadaljnjem besedilu: ZMed), ki določa, da
morajo »avdiovizualna dela neodvisnih producentov obsegati najmanj deset odstotkov letnega oddajnega časa
televizijskih programov Radiotelevizije Slovenija, k čemur se všteva tudi tisti delež slovenskih avdiovizualnih del iz
prejšnjega odstavka, ki ga ustvarijo neodvisni producenti«.
Neodvisni producent je v skladu s 73. členom ZMed pravna ali fizična oseba, ki mora izpolnjevati štiri pogoje, in
sicer, da je registrirana za izvajanje dejavnosti produkcije avdiovizualnih del in ima sedež v Republiki Sloveniji ali v
eni izmed držav, članic EU; da ni vključena v organizacijsko strukturo oziroma pravno osebnost izdajatelja
televizijskega programa; da ima izdajatelj televizijskega programa največ petindvajset (25) odstotni delež kapitala
ali upravljalskih oziroma glasovalnih pravic v njenem premoženju; da po naročilu posameznega izdajatelja
televizijskega programa ustvari največ polovico svoje produkcije na letu. Z vidika tega določila in pa tudi ob
upoštevanju pripomb glede združenj neodvisnih producentov glede nejasnosti in netransparentnosti RTV Slovenija
pri izpolnjevanju obveznosti iz 92. člena ZMed, 17. člen ZSFCJA ni v nasprotju ne s 3. in 4. členom ZRTVS-1, ne z
92. členom ZMed.
17. člen ZSFCJA ne opredeljuje drugih namenov, kot jih za izvajanje javne službe ne opredeljuje že 3. in 4. člen
ZRTVS-1, v povezavi z 92. in 73. členom ZMed. Pri tem pa je treba smiselno upoštevati tudi dejstva, da 17. člen
ZSFCJA predvideva smiselno uporabo predpisov o javnih razpisih, koprodukcijsko sodelovanje pri izvedbi
projektov, kar oboje predstavlja programsko, vsebinsko in finančno avtonomijo, ter da formati financiranih projektov
ne izključujejo možnosti predvajanja torej oddajanja, prav nasprotno. Če bi temu bilo tako, potem bi velik del
filmskega programa RTV SLO bil namreč sporen, saj gre za izvorno kinematografska dela.
Pomembno je poudariti, da vlagatelj pobude zanemarja dejstvo, da gre pri podpiranju filmske produkcije za
izdelavo filmov neodvisnih producentov, kot je določeno v 17. členu ZSFCJA, za programski interes RTVSLO, saj
bodo financirani projekti predstavljali del prihodkov RTV SLO in bodo del programa, v kolikor bi se RTV SLO za
projekte na podlagi razpisov odločila. Enačenje, da gre z določitvijo višine odstotkov, namenjenih za podpiranje
filmske produkcije, za izgubo finančnih sredstev, zato ni točno, saj bi RTV SLO dejansko na podlagi tretjega
odstavka 17. člena ZSFCJA pridobila finančne in programske pravice. S tem pa tudi ni avtomatično povezana
izguba oz. izpad dohodka.
Drugi odstavek 82. člena ZMed je posegel v ureditev financiranja RTV Slovenije, saj je določil, da se 3% RTV
prispevka (po ZRTVS se ta imenuje prispevek za programe RTVS) namenja za pripravo programskih vsebin
lokalnih in regionalnih ter študentskih radijskih tv programov. ZRTVS, ki določa namene za katere se lahko nameni
prispevek za programe RTVS, takšnega namena ne določa. Tretji odstavek 17. člena ZSFCJA določa, da izdajatelji
televizijskih programov sodelujejo pri razpisih in izvrševanju pravic, ki izhajajo iz izdelave filmov iz tega člena, v
skladu z deležem posameznega izdajatelja v skupnem znesku, namenjenem s strani izdajateljev iz tega člena za
izdelavo filma«, kar pa pomeni, da bo zaradi soudeležbe pri izdelavi filmov, RTV SLO dejansko bila koproducent
ter imela pravice, ki izhajajo iz ustvarjanja in oddajanja teh filmov. RTV SLO bo s tem zagotavljala produkcijo in
predvajanje slovenskih avdiovizualnih del in avdiovizualnih del neodvisnih producentov ter tako izvrševala del
nalog, ki ji jih ZRTVS-1 določa v 3. in 4. členu. Glede na navedeno, 17. člen ZSFCJA ni v nasprotju z dejavnostjo
RTV SLO, ki je določena v 3. in 4. členu ZRTVS-1.