08 prirocnik.pdf - Lesarska šola Maribor

Oman, M., Prapertnik, M., Sauli-Miklavčič, A.-L. in Steblovnik, Z. Priročnik za izdelavo diplomskega dela.
Priročnik. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2005
25
»Med bibliografskimi sklici (glej poglavje 2.3.6) v besedilu in bibliografskimi opisi v
seznamu literature oziroma virov mora namreč obstajati popolno ujemanje, torej vsak
bibliografski sklic v besedilu ima v seznamu virov svoj opis in obratno, za vsak
bibliografski opis v seznamu obstaja vsaj en sklic nekje v besedilu« (Publication Manual of
the American Psychological Association, 2002, str. 215).
2.4.2 Pravila navajanja virov
»Za korektno oblikovanje bibliografskih opisov, torej navajanje virov ob koncu dela,
obstajajo določena pravila (glej Publication Manual of the American Psychological
Association, 2002, str. 215-281; Slovenski pravopis, 2001, str. 1-68, 209-210). Poglejmo
nekaj najpomembnejših« (Čagran idr., 2004, str. 28-29):
(1) Vsak bibliografski opis (delo, vir) obravnavamo kot samostojni odstavek, zato ga
zaključimo s piko.
(2) Vsi v seznamu literature zajeti bibliografski opisi (dela, viri) naj bodo spisani v
obliki t. i. visečih odstavkov (vrste pod prvo vrsto vsakega opisa so zamaknjene v
desno za 6 presledkov).
(3) Glavne sestavine (elementi) bibliografskega opisa (avtor, letnica, naslov dela,
podatki o izidu oz. dostopu) obravnavamo kot povedi, zato jih med seboj ločimo s
pikami.
(4) Bibliografske opise (dela, vire) uredimo po abecednem redu priimka prvega
avtorja (lahko tudi korporacije kot nosilca odgovornosti ali naslova, če avtor ni
znan) in jih ne oštevilčimo.
(5) V primeru, da je na seznamu več virov oziroma bibliografskih opisov z istim
prvim avtorjem veljajo naslednja specifična pravila:
- več virov z istim prvim avtorjem uredimo po letnici izdaje (začnemo z
najstarejšim);